Diplomatska »katastrofa« odnesla brazilskega ministra

Drzni pobeg bolivijskega »disidenta« s pomočjo zlorabe diplomatske imunitete je sprožil val hude krvi v La Pazu.

Objavljeno
27. avgust 2013 14.39
BRAZIL-DIPLOMACY-PARTIOTA-RESIGNATION-FILE
Andrej Miholič, zunanja politika
Andrej Miholič, zunanja politika

Braslia − Diplomatski škandal med Bolivijo in Brazilijo je včeraj zahteval prvo »žrtev«. Predsednica južnoameriške velikanke Dilma Rousseff je namreč sprejela odstopno izjavo zunanjega ministra Antonia Patriota, ki jo je ta podal po priznanju odpravnika poslov na brazilskem veleposlaništvu v La Pazu, da je prejšnji teden zlorabil svojo diplomatsko imuniteto za to, da je sodno preganjanemu bolivijskemu politiku, ki je bil petnajst mesecev ujet v prostorih diplomatskega predstavništva, pomagal pobegniti iz države.

Kriminalec ali disident?

Korenine diplomatskega zapleta med La Pazom in Brasilio segajo v maj lani, ko je bolivijski senator Roger Pinto iz vrst opozicijske desničarske Stranke nacionalne konvergence pod pritiskom obtožb zaradi korupcije in vrste drugih kaznivih dejanj − med drugim mu očitajo tudi odgovornost za pokol v okrožju El Porvenir, v katerem so privrženci opozicije 11. septembra 2008 pobili 19 provladnih protestnikov − poiskal zatočišče v brazilskem veleposlaništvu in zaprosil za azil, češ da je žrtev političnega pregona vlade bolivijskega predsednika Eva Moralesa, ki jo je pred tem obtožil korupcije, zlorabe moči in sodelovanja s kriminalnimi združbami preprodajalcev mamil.

Brasilia je s pritrditvijo njegovi prošnji vnesla precejšen nemir v odnose med državama, Pinto pa je bil odtlej obsojen na življenje v majhni sobici v veleposlaništvu. Oblasti v La Pazu so namreč politiku, ki je bil spoznan za krivega korupcije in obsojen na leto dni zapora, odrekle dovoljenje za odhod iz države, pravkar odstopljeni brazilski zunanji minister Patriota pa je ob podelitvi azila Pintu izjavil, da ima slednji zaradi tega na podlagi konvencije o političnem azilu, ki jo je leta 1954 sprejela Organizacija ameriških držav, na voljo le dve možnosti − da se odreče azilu ali ostane v prostorih veleposlaništva.

Pobeg pod zaščito imunitete

Tako bi tudi ostalo, če se brazilski odpravnik poslov Eduardo Sabóia ne bi odločil prekršiti strogih diplomatskih pravil in organizirati drzne »reševalne« akcije, v kateri je iskani bolivijski politik po 1600 kilometrih in 22 urah vožnje v diplomatskem vozilu pod zaščito imunitete prejšnji petek pripotoval na brazilsko ozemlje. Sabóia je včeraj priznal svojo vlogo v prvovrstnem diplomatskem škandalu, ki ga je predsednica Rousseffova označila za »katastrofo«, ob tem pa pojasnil, da se je za rešitev »politično preganjanega« Pinta odločil, ker da sta bila »ogrožena njegovo življenje in dostojanstvo«.

Osebje brazilskega diplomatskega predstavništva v La Pazu je po njegovih besedah v zadnjem času opažalo, da se zdravstveno stanje bolivijskega azilanta hitro poslabšuje, očitno depresivni Pinto, ki je v veleposlaništvu preživel celih 452 dni, je menda čedalje glasneje razmišljal o samomoru. Po prihodu v Brazilijo se je njegovo duševno stanje hitro izboljšalo, ob zahvali tamkajšnjim oblastem je v bojevitem duhu že napovedal, da bo še naprej glasno opozarjal na korupcijo in druge nepravilnosti Moralesove vlade.

Razgreta čustva

Oblasti v La Pazu je senatorjev drzni pobeg razumljivo precej razburil, zunanji minister David Choquehuanca je tako že izrazil »globoko zaskrbljenost zaradi kršitve principa recipročnosti in mednarodnega spoštovanja« in še enkrat poudaril, da Pinto pod nobenim pogojem ne bi smel zapustiti države, ne da bi mu oblasti to odobrile. Odstop njegovega brazilskega kolega bo gotovo vsaj deloma omejil nastalo škodo, vprašanje pa je, če bo to dovolj za ohladitev razgretih čustev.

Antonia Patriota, ki je v vlogi zunanjega ministra Brazilije med drugim poskrbel za utrditev odnosov z ZDA, potem ko jih je z navezovanjem tesnejših stikov z Venezuelo in Iranom nekoliko ohladil njegov predhodnik Celso Amorim, bo na položaju prvega diplomata nasledil dosedanji veleposlanik južnoameriške velikanke v Združenih narodih Luiz Alberto Figueiredo. Pravzaprav bosta s predhodnikom le zamenjala položaja, saj bo brazilsko delegacijo pri Svetovni organizaciji poslej vodil prav Patriota.