Diplomatska rešitev za Damask in Belo hišo

John Kerry se bo v četrtek v Ženevi srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.

Objavljeno
10. september 2013 23.45
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Mednarodne politike ponavadi ne usmerjajo slučajne opazke, toda ameriški­ zunanji minister John Kerry je našel diplomatsko rešitev za težave Bele hiše. Damask je z obema rokama pograbil njegov ultimat, naj v tednu dni predajo kemično orožje, ki so ga v Moskvi preoblikovali v uradni predlog. Predsedniku Baracku Obami morda ne bo treba doživeti kongresnega poraza.

Ameriški predsednik je v seriji šestih televizijskih pogovorov v ponedeljek zvečer ponavljal, da gre za »potencialno pozitiven razvoj dogodkov«, čeprav je bil hkrati skeptičen, ali bo Damask resnično­ pristal na pogoje mednarodne skupnosti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal, da bo Moskva oblikovala »delujoč, jasen in natančen načrt«, kako bi sirski vladni režim predal zaloge kemičnega orožja pod mednarodni nadzor. Načrt je pozdravil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, z njim se strinjata Kitajska in Sirija. Pariz, ki je podprl ameriško vojaško posredovanje, je napovedal, da bo v varnostni svet vložil uradni predlog, naj se Sirija kemično razoroži.

Ameriško zunanje ministrstvo je Kerryjev nenapisani odgovor na novinarsko vprašanje, da se Sirija lahko reši napada, če v enem tednu preda kemično orožje, sprva označilo za figurativno izražanje in neuresničljivo domnevo. Toda Rusija je pograbila priložnost in pritisnila na Damask, naj zgrabi ponujeno. Ko je nekaj ur kasneje nekdanja ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton morebitno predajo kemičnega orožja označila za pomemben korak, je bilo jasno, da je »hipotetična opazka« prerasla v resno diplomatsko pobudo. Bela hiša (z rusko pomočjo) zdaj pravi, da gre za premišljeno strategijo, o kateri sta se prejšnji teden ob robu srečanja G20 v Sankt Peterburgu­ pogovarjala že Obama in ruski predsednik Vladimir Putin.

Del ameriške politike, ki podpira­ vojaško posredovanje, je diplomatski preboj brž pripisal ameriški grožnji, po napovedih iz Bele hiše je bila to tudi ena od osrednjih točk Obamovega nagovora Američanov (ta je potekal ob 3. uri zjutraj). Tiskovni predstavnik Jay Carney je dodal, da bo predsednik še naprej pritiskal na kongres, naj odobri morebitno uporabo vojaške sile. Toda administracija se sooča s kopičenjem odpora proti vojaški rešitvi. Demokratski vodja senata Harry Reid je odložil za danes napovedano glasovanje o takšni resoluciji, predsednik pa se je včeraj ločeno sestal z demokratskimi in republikanskimi senatorji.

Napoved preoblikovanja kongresne resolucije

Vplivni republikanski senator John McCain, ki sodi med podpornike posredovanja, je napovedal, da bo preoblikoval kongresno resolucijo o uporabi vojaške sile v Siriji in vanjo vključil natančen urnik za predajo sirskega kemičnega orožja.­ »Ne naredite napake: nobena politična rešitev ne bo uresničljiva, dokler bo (sirski predsednik Bašar al) Asad verjel, da se iz težav lahko izvleče s praznim govoričenjem,« je opozarjal državni sekretar Kerry­ na včerajšnjem zaslišanju pred obrambnim odborom spodnjega doma kongresa. Toda ob naraščanju odpora med kongresniki je ta hip malo verjetno, da bi glasovanje uspelo kljub zavedanju politike, da to ne bi bila samo zaušnica predsedniku Obami, pač pa bi prizadela ameriški doseg v zunanji politiki.

Poslanci odsevajo javno mnenje,­ ki se čedalje bolj nagiba proti vojni akciji. Po zadnjih naporih Bele hiše (in republikanskih zagovornikov posredovanja), da bi Američane prepričali o pomenu kaznovanja sirskega režima, je odpor še narasel. Merjenja javnega mnenja so zaznala, da od 58 (NBC/WSJ) do 63 odstotkov (CNN) vprašanih nasprotuje uporabi vojske. Tega naj ne bi spremenil Obamov neposredni nagovor Američanov (šele njegov tretji, rekorder je Ronald Reagan s triintridesetimi), saj predsedniki po tradiciji redko, če sploh, preobrnejo javno mnenje o pomembnih vprašanjih.