Tiskane izdaje
New York - Predsednik Barack Obama je eden najbolj neusmiljenih v zgodovini Združenih držav, je eden od ameriških komentatorjev označil vladarjevo ne najbolj vneto podeljevanje pomilostitev. Letos se je Obamova dobrota razcvetela, saj je grehe odpustil kar sedemnajstim kaznovanim in skoraj podvojil svojo statistiko.
Ameriška ustava predsednikom omogoča, da lahko odpravijo obsodbe zaradi kršitev zvezne zakonodaje. Ponavadi to pridno izkoriščajo, še posebno ob koncu svojega mandata. V množici pomiloščenih se takrat pogosto znajdejo tudi sporna imena, kot je bilo ob odločitvi predsednika Geralda Forda, da svojemu predhodniku Richardu Nixonu oprosti vpletenost v afero Watergate.
Obama je bil doslej bolj znan po tradicionalnem podarjanju življenja puranu ob žetvenem prazniku hvaležnosti konec novembra, saj je do letos podpisal le 22 pomilostitev. Njegova predhodnika sta imela precej manj stroga merila; predsednik Bill Clinton je v dveh mandatih pomilostil 396 ljudi, nekoliko manj darežljiv je bil v naslednjih osmih letih George Bush mlajši, hvaležnih mu je 189 nekdanjih obsojenih.
Obamov letošnji seznam za oprostitev starih grehov morda kaže, da bo imel v drugem mandatu mehkejše srce. Na njem je sedemnajst imen, večina je bila kaznovana za manjše kršitve zakona, kot je poneverjanje denarnih nakazil ali izkoriščanje državne pomoči, le pet pa je bilo obsojenih tudi na krajše zaporne kazni.
»Predsednik jih je nagradil z dobrotljivostjo, saj so pokazali iskreno obžalovanje in so po odsluženi kazni postali dejavni člani skupnosti, ki spoštujejo zakone,« so pojasnili v Beli hiši. Pomilostitev sicer ne izbriše kazni iz osebne kartoteke, pač pa vsaj deloma ublaži stigmo in odpravi omejitve pri poslovanju z vladnimi ustanovami.
Pomilostitev prav tako odpravi omejitve pri nakupu orožja, zato je nekaj prahu na desnici dvignila pomilostitev možakarja iz Georgie, ki je imel doma nedovoljeno orožje in dobil štiri leta pogojne kazni. Bela hiša je namreč sredi kampanje za uveljavitev obveznih preverjanj vsakega kupca, ki se želi oborožiti, Obama pa zagovarja strogost do vseh, ki kršijo zakonodajo pri takšnem nakupovanju.
Veliko pozornosti je vzbudila pomilostitev An Na Peng, kitajske državljanke, ki živi na Havajih, saj je med redkimi, ki so ji oprostili kršitev zakonodaje o priseljevanju. Mati dveh otrok se je tako izognila izgonu iz države, a hkrati izgubila možnost, da postane državljanka ZDA. Tudi njen primer sodi v okvir širše politične razprave, saj sicer sprti politiki skupaj pripravljajo reformo zakonodaje o priseljevanju.
Američani omenjajo tudi ime, ki ga znova ni bilo na seznamu pomilostitev. Jack Johnson, »Galvestonski velikan«, je prvi temnopolti Američan, ki je leta 1908 osvojil najprestižnejši boksarski naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. Sol na rano Beli Ameriki sta bila njegova strast do belih žena in nenehno hvalisanje o svoji fizični moči, tako v ringu kot zunaj njega. Prenašali so ga štiri leta, dokler ga (bela) porota ni obsodila na leto dni zapora na podlagi čudaškega zakona, ki je prepovedoval »spremljanje žensk čez meje države za nemoralne namene«.
Za Johnsonovo pomilostitev se že vrsto let zavzemajo politiki obeh strank. Leta 2008 so sprejemali celo zakon, ki bi predsednika Georgea Busha mlajšega pozval, naj mu jo podeli, vendar ga senat ni potrdil. Naslednje leto so k temu spodbujali Obamo, a so s pravosodnega ministrstva odgovorili, da bo skromno osebje urada, ki pripravlja seznam predlogov, svoje moči raje usmerilo v pomoč še živim.
Letos se je dolgoletnima podpornikoma Johnsonove pomilostitve, vplivnima republikancema senatorju Johnu McCainu in poslancu Petru Kingu, pridružil tudi vodja demokratskih senatorjev Harry Reid. A tudi tokrat je prvi temnopolti predsednik oproščal živim. Zato zagovorniki izbrisa madeža z imena velikega boksarja upajo, da se ga bo spomnil ob koncu mandata.
