Dogovor Beograd - Kfor - Priština: pot za nadaljevanje dialoga

Kosovski Srbi bodo vztrajali na barikadah, dokler se o dogovoru ne izreče tudi srbska manjšina na severu Kosova.

Objavljeno
08. avgust 2011 07.11
Posodobljeno
08. avgust 2011 07.16
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd

Beograd – Srbi na severu Kosova bodo na barikadah na cestah, ki vodijo do spornih mejnih prehodov Jarinje in Brnjak, vztrajali najmanj do torka, ko se bodo o odstranitvi zapor uradno izrekli predstavniki srbske manjšine. Po dogovoru, ki sta ga srbski minister za Kosovo Goran Bogdanović in vodja srbskih pogajalcev za Kosovo Borislav Stefanović dosegla s poveljnikom Kforja Erhardom Bühlerjem, sprejela pa ga je tudi Priština, morajo kosovski Srbi odstraniti barikade.

Dogovor predvideva odprtje obeh spornih mejnih prehodov za potniški promet in hkratno prepoved prevoza blaga, nadzor pa bo začasno prevzel Kfor. Namestnik ameriške državne sekretarke Thomas Countryman je poudaril, da dogovor odpira pot za nadaljevanje dialoga med Beogradom in Prištino.

Kfor bo obdržal nadzor nad spornima mejnima prehodoma Jarinje in Brnjak vsaj do sredine septembra, ta rok pa se lahko po potrebi podaljša. Sile Nata na Kosovu brez večjega zadrževanja spuščajo potniški promet, nadzirajo pa prepoved prevoza blaga. Prevoz humanitarne pomoči iz Srbije je dovoljen, vendar z vozili nosilnosti do 3,5 tone in po oceni neodvisne specializirane mednarodne organizacije, da obstaja potreba zanjo. Dovoljen je tudi prevoz blaga za potrebe srbske pravoslavne cerkve. Priština je poleg tega zahtevala nadzor vlaka, ki vozi na relaciji Beograd–Priština, in zaprtje vseh neregistriranih prehodov na meji med Kosovom in Srbijo.

Kosovski Srbi vztrajajo na barikadah v Rudaru, Zupču in Leposaviću na cestah, ki vodijo do mejnih prehodov Jarinje in Brnjak, skozi zapore, kjer za zdaj ni bilo nobenih incidentov, pa spuščajo vozila Kforja. Čeprav dogovor predvideva deblokado cest na severu Kosova, ki jih Srbi blokirajo že od 25. julija, bodo odločitev o odstranitvi barikad sprejeli šele na seji skupščine štirih občin na severu Kosova, v katerih živijo večinoma Srbi. Borislav Stefanović je Srbe pozval, naj sprejmejo dogovor, ker je rešitev sprejemljiva tako za uradni Beograd in kosovske Srbe kot tudi za oblasti v Prištini, čeprav sporazum ni idealen.

Kosovski premier Hashim Thaqi je doseženi sporazum označil kot dogovor o ohranitvi novega stanja. Po njegovem mnenju je Kosovo z njim končno uresničilo nadzor nad svojimi mejami. Thaqi je še poudaril, da bodo novi ukrepi spoštovani do konca, dogovor pa bo omogočil uresničitev odločitev kosovske vlade o recipročnosti v trgovinskih odnosih s Srbijo. Kosovska predsednica Atifete Jahjaga je dogovor označila za dobro novico, ker bo odprl pot za nov krog pogovorov med Beogradom in Prištino, ki potekajo pri EU, in stranema omogočil iskanje rešitev za vrsto še vedno odprtih vprašanj.

Poglavar Srbske pravoslavne cerkve patriarh Irinej je izjavil, da se Srbi na severu Kosova borijo za nekakšno neodvisnost. Irinej verjame, da jo bodo izborili, čeprav gre za simbolični del Kosova in Metohije. Kakor je poudaril, se nikoli ni zavzemal za delitev Kosova, po njegovem mnenju pa bo treba še veliko narediti, da bo Kosovo kot celota vedno del Srbije. Irinej je opozoril, da o tragediji srbskega naroda, ki je največja po Kosovem polju, najbolje govorijo požgani in porušeni srbski samostani in cerkve na Kosovu, ki je tudi njegova osebna in velika rana.