Boštjan Videmšek
Kabul - Predsednik Hamid Karzai je konferenco, na kateri je skupaj z Natovo misijo ISAF pričakovano določil datum umika mednarodnih sil iz države - 2014 - odprl z besedami: »To je prelomnica v poglobljevanju mednarodnega partnerstva. Soočamo se z zlobnim skupnim sovražnikom, ki krši vse islamske in mednarodne norme, da bo zlomil naše enotnost in napore.« Množici zunanjih ministrov in visokih diplomatskih predstavnikov iz sedemdesetih držav - med njimi sta bila tudi ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton in šef ruske diplomacije Segej Lavrov - je Karzai povedal, da Afganistan še ni dosegel potrebne ravni »dobre vladavine« in dodal, da se njegova vlada skupaj z zavezniki iz mednarodne skupnosti sooča z zlobnim sovražnikom.
Zadnji tuji vojaki bodo - sledeč sklepom s konference - izpod Hindukuša odšli do konca leta 2014. Do takrat bi morale biti afganistanske varnostne sile po Karzaijevih besedah pripravljene, da prevzamejo nadzor nad celotno državo, ki ji ob podkupljenem državnem aparatu že leta vladajo uporniki, gospodarji vojne in trgovci z opijem. Nadzor nad nekaterimi afganistanskimi provincami bi po Karzaijevih besedah domače varnostne sile morali prevzeti že prihodnje leto. Afganistanske varnostne sile, v katere usposabljanje in opremo je bilo do zdaj vloženih že okoli dvajset milijard dolarjev, njihovo stanje pa je katastrofalno, bodo oktobra prihodnje leto, ko naj bi začele prevzemati nadzor nad nekaterimi provincami, štele 170.000 vojakov ter 134.000 policistov.
Načrt širjenja afganistanskih varnostnih sil, ki je bil sprejet že na januarski konferenci vLondonu, po iraškem zgledu vsebuje tudi vključitev 36.000 pripadnikov različnih uporniških skupin v vladno vojsko.»Naši nasprotniki si od vsega najbolj želijo ustvariti negotovost, ki bi afganistansko javnost prisilila v našo odločnost in moč države,« je v otvoritvenem govoru poudaril Karzai, katerega šibka in pravno sporna vladavina bo ponovno na preizkušnji na jesenski provincionalnih volitvah, ki bodo politično in varnostno veliko bolj zapletene in pomembne kot lanske predsedniške, na katerih je Karazai slavil po spornem umiku protikandidata Abdulaha Abdulaha ter posledični odpovedi drugega kroga.
Med konferenco v Kabulu vladajo izredne razmere
Mesto se je zaradi še ne videnih varnostnih ukrepov dobesedno ustavilo. Večjih incidentov - razen nekaterih eksplozij, ki pa so tako ali tako del kabulskega vsakdanjika - ni bilo.
Hamid Karzai je zbrano druščino pozval, naj se po najboljših močeh potrudi nadzirati pretok humanitarne in razvojne pomoči, katere dve tretjine sta se v zadnjih dveteih letih izgubile neznano kje. Od padca talibskega režima je v Afganistan po različnih kananlih prispelo okoli 40milijard doalrjev pomoči - večina je izpuhtela. Trenutno se le dvajset odstotkov celotne mednarodne pomoči razdeljuje preko afganistanskih uradnih institucij, večji del pa nadzirajo gospodarji vojne. Karzaj je od mednarodne skupnosti zahteval, da za petdeset odstotkov dvigne količino pomoči, ki se razdeljuje preko afganistanskih oblasti, saj se je po njegovem mnenju le tako mogoče mogoče boriti s korupcijo.
Generalni sekretar Združeni narodov Ban Ki Mun, ki je sopredsedoval konferenci, je ob tem povedal, da morajo afganistanske oblasti čimprej predstaviti konkreten akcijski načrt in narediti čim več za vzpostavitev prakse dobrega vladanja, še posebej boja proti korupciji.Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je v nagovoru udeležencem konference zatrdil, da bo Nato v Afganistanu ostal tudi po tem, ko bodo afganistanske sile v celoti prevzele odgovornost za varnost v državi. Tuji vojaki po Rasmussenovih besedah iz Afganistana ne bodo preposto odšli, ampak bodo prevzeli podporno vlogo. Rasmussen je še dejal, da bo prehod postopen in bo odvisen od »razmer, ne pa koledarja«. Trenutno je v Afganistanu okoli 152.000 tujih vojakov. Meseca junij in julij sta bila za mednarodnesile najbolj krvava v skoraj devetih letih vojne. Letos je na afganistanskih bojiščih umrlo že 380 tujih vojakov.
Enako velja za afganistanske varnostne sile. Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton se je med konferenco zavezala, da bodo Združene države in zavezniki še naprej stali ob strani Afganistanu in tamkajšnjim oblastem. Nasprotovanje tujim vojakom v državi je vse večje, je priznala Clintonova, a zatrdila, da »je svet z Afganistanom« in da načrti o umiku ameriških vojakov
niso znak manjše zavezanosti. Clintonova, je dejala, da se v časovnem roku, ki so ga določili za začetek postopnega predajanja nadzora v roke domačih varnostnih sil - julij 2011 - odražata »tako naš občutek nujnosti, kot tudi moč naše odločnosti; proces tranzicije je preveč pomemben, da bi ga odlagali v nedogled.«
Afganistan je, mimogrede, junija postač najdaljša ameriška vojna v zgodovini. Edini govorec, ki na konferenci ni tulil v isti rog z ostalimi kandidati je bil iranski zunanji minister Manučer Motaki. V svojem jeznem govoru, ki je močno presegel predpisanih pet minut, je za katastrofalne razmere v Afganistanu obtožil mednarodne skupnost.