Tiskane izdaje
Kairo − Danes je pred sodišče v Minji v zgornjem Egiptu sedlo še 680 obtožencev za vpletenosti pri umoru namestnika poveljnika lokalne policijske postaje med protesti proti državnemu udaru in vojaški hunti, ki so izbruhnili sredi avgusta lani.
Bati se je, da 680 pripadnikov ali privržencev Muslimanskih bratov pred egiptovskim sodiščem, ki je pod popolnim nadzorom vojaških oblasti, čaka enaka usoda kot njihovih 529 tovarišev, ki jih ji sodišče − ne da bi jim omogočilo zagovor − v ponedeljek dopoldne obsodilo na smrt.
Med današnjimi obtoženci je bil tudi vrhovni duhovni voditelj Muslimanskih bratov Mohamed Badije, ki je v avgustovskih protestih, v katerih je bilo ubitih okoli 1400 nasprotnikov režima, izgubil sina. Oblasti ga v sodno dvorano niso pripeljale »zaradi njegove varnosti«.
Množična smrtna kazen za egiptovske islamiste je eden zadnjih korakov vojaške hunte pod vodstvom feldmaršala Abdela Fataha al Sisija v smeri proti popolni kontrarevoluciji. In, posledično, »pakistanizaciji« države.
Resnično kritiko egiptovskih oblasti in njihovega »sodnega pokola« političnih in dejansko tudi razrednih nasprotnikov so si privoščile le globalne nevladne organizacije. In še to zato, ker si kritiko lahko privoščijo, saj v nasprotju z Združenimi državami, Evropsko unijo in številnimi članicami Arabske lige, katere vrh se je danes začel v Kuvajtu, niso neposredno udeležene pri utrjevanju vojaške diktature v Kairu. Pri Amnesty International so množično smrtno kazen, ki v moderni zgodovini nima primere, označili za »grotesken primer pomanjkljivosti in selektivne nravi egiptovskega pravosodnega sistema«. Sarah Leah Whitson, direktorica vplivne organizacije Human Rights Watch za Bližnji vzhod, pa je dejala, da je odločitev egiptovskega sodišča tudi v kontekstu »globoke politične represije« šokantna − še posebej zato, ker so bili obtoženi prikrajšani za možnost obrambe. »Sodišče v Minji ni opravilo svoje osnovne naloge − to je obravnavanja vsakega posameznika posebej. S tem je bilo kršeno osnovno pravilo pravičnega sojenja. Smrtne kazni bi morali nemudoma preklicati!« je povedala Whitsonova. Mimogrede: sodišče si je za obsodbo 529 ljudi vzelo le 45 minut časa. Mohamed Touson, odvetnik obrambe, ki na sodišču sploh ni dobila besede, je novinarjem povedal, da je sodnik po njegovem mnenju s sodbo pohitel zato, ker ga je tako razjezila zahteva obrambe po razveljavitvi obtožnice. »Zelo se je razjezil. To je velika kršitev pravic obtoženih,« je za AFP povedal Touson.
Pravni strokovnjaki so zato prepričani, da bo sodba, ki jo mora podpreti tudi veliki mufti v Kairu, sicer režimski nameščenec, po vložitvi pritožbe preklicana. Toda iz dneva v dan bolj avtoritarne − in cinične − vojaške oblasti so že stopile v bran (svojemu) sodišču in sporočile, da je bila sodba izrečena »šele po temeljiti študiji«, obsojenci pa imajo možnost pritožbe. Končna sodba bo sicer znana najpozneje 28. aprila.
