Egiptovska revolucija in državni udar

Pripravili smo pregled dogajanja v Egiptu od vstaje proti Mubaraku do Mursijevega prevzema oblasti in njegovega padca.

Objavljeno
04. november 2013 12.09
Zunanja redakcija
Zunanja redakcija

Januar in februar 2011: Arabska pomlad se razširi tudi v Egipt, kjer se na ulice poda milijone ljudi, ki protestirajo proti skoraj 30-letni vladavini predsednika Hosnija Mubaraka. Ta poskuša nasilno zatreti vstajo, pri čemer umre več sto ljudi, a 18-dnevni upor se vseeno konča z njegovo odstavitvijo. Oblast prevzame vojska, ki razpusti parlament in suspendira ustavo.

Od 28. novembra 2011 do 15. februarja 2012: V Egiptu se zvrstijo volitve, na katerih volivci izbirajo prvi parlament po odstavitvi Mubaraka. V spodnjem domu parlamenta skoraj polovico sedežev osvojijo islamisti (Muslimanski bratje), četrtino sedežev ultrakonservativni salafisti, ostala mesta pa si razdelijo liberalci, neodvisni in sekularni politiki. V zgornjem domu parlamenta skoraj 90 odstotkov sedežev osvojijo islamisti.

23. in 24. maj 2012: V prvem krogu predsedniških volitev odpade večina kandidatov, v tekmi pa ostaneta kandidat Muslimanskih bratov Mohamed Mursi in Ahmed Šafik, zadnji premier v času vladavine predsednika Mubaraka.

14. junij 2012: Vrhovno ustavno sodišče ukaže razpustitev spodnjega doma parlamenta, saj so bila volilna pravila, na podlagi katerih je bil izvoljen, neustavna.

16. in 17. junij 2012: V drugem krogi predsedniških volitev zmaga Mursi, ki osvoji 51,7 odstotka glasov.

30. junij 2012: Mohamed Mursi priseže kot predsednik.

19. november 2012: Člani liberalnih strank in predstavniki egiptovskih cerkva se zaradi poskusov islamistov, da bi uveljavili svojo voljo, umaknejo iz sveta, ki pripravlja novo ustavo.

22. november 2012: Predsednik Mursi si z odlokom podeli večja pooblastila, si zagotovi imuniteto in sodiščem prepove, da bi razpustila ustavni svet in zgornji dom parlamenta. Poteza spodbudi večdnevne proteste. Islamisti pa pod pritiskom javnosti hitro dokončajo osnutek nove ustave, predsednik pa za datum referenduma določi 15. december.

4. december 2012: Več kot 100.000 ljudi se pridruži protestu pred predsedniško palačo v Kairu, kjer zahtevajo odpoved referenduma. Naslednji dan islamisti napadejo Mursijeve nasprotnike, ki kampirajo pred palačo. V spopadih, ki sledijo, umre najmanj deset ljudi.

15. in 22. december 2012: Egipčani na referendumu z nizko udeležbo novo ustavo podprejo s 63,8 odstotki glasov.

25. januar 2013: Ob drugi obletnici vstaje, ki je strmoglavila režim Hosnija Mubaraka, proti predsedniku Mursiju protestira več sto tisoč ljudi. Protesti se nadaljujejo tudi prihodnje mesece, v njih pa umre več deset ljudi.

30. junij 2013: Ob prvi obletnici Mursijevega prevzema oblasti se več milijonov Egipčanov pridruži protestom, na katerih zahtevajo njegov odstop. Vojska predsedniku Mursiju postavi ultimat, in sicer mora v 48 urah doseči sporazum s političnimi nasprotniki. Mursi v govoru 2. julija zatrdi, da ne bo odstopil.

3. julij 2013: Poveljnik egiptovske vojske, general Abdel Fatah al Sisi, sporoči, da so predsednika Mursija odstavili in da bo dolžnosti začasnega predsednika prevzel vodja ustavnega sodišča Adli Mansur. Več deset tisoč Mursijevih privržencev zahteva njegovo vrnitev na oblast.

5. julij 2013: Začasni egiptovski predsednik Adli Mansur razpusti zgornji dom parlamenta. V spopadih med privrženci in nasprotniki odstavljenega predsednika je ubitih več deset ljudi, v prihodnjih mesecih pa še več sto.

8. julij 2013: Začasni egiptovski predsednik Adli Mansur določi časovnico za popravilo nove ustave, volitve novega predsednika in parlamenta pa napove za sredino februarja 2014. Muslimanski bratje zavrnejo sodelovanje.

9. julij 2013: Za začasnega predsednika vlade določijo Hazema el Beblavija, za podpredsednika pa opozicijskega voditelja Mohameda el Baradeija.

14. avgust 2013: Egiptovske oblasti po nasilnih spopadih med privrženci odstavljenega predsednika Mursija ter njegovimi nasprotniki in policijo razglasijo mesec dni trajajoče izredne razmere in tako v Kairu kot v drugih mestih po državi uvedejo policijsko uro. Zaradi nasilja odstopi podpredsednik Mohamed el Baradej.

18. avgust 2013: Egiptovske oblasti pritiskajo na Muslimanske brate. 20. avgusta aretirajo vodjo gibanja Mohameda Badieja, ki mu skupaj z več člani Bratov začnejo soditi 25. avgusta.

12. september 2013: Egiptovske oblasti še za dva meseca podaljšajo izredne razmere.

23. september 2013: Sodišče prepove Muslimanske brate, njihovo premoženje pa zaseže.

9. oktober 2013: Združene države Amerike zaradi obračunavanja novih egiptovskih oblasti z opozicijo ustavijo vojaško pomoč Egiptu.

4. november 2013: V Kairu se začne sojenje pred meseci odstavljenemu predsedniku Mohamedu Mursiju, ki je skupaj s še 14 člani Muslimanski bratov obtožen spodbujanja k nasilju.