Tiskane izdaje
Kairo - Egiptovska oblast je »izredne razmere« razglasile leta 1981, in sicer po atentatu na takratnega predsednika Anvara Sadata. S kontroverznim razglasom, ki je trajal več kot 30 let, so imele oblasti široke pristojnosti, ki so jim med drugim omogočale, da so posameznike prijele in jim na posebnih sodiščih sodile brez vložitve obtožnice. Preklic izrednega stanja v državi je bil sicer ena glavnih zahteva protestnikov, ki so pred več kot letom dni zasedli trg Tahrir in strmoglavili dolgoletni režim, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vojska, ki je po padcu Mubaraka začasno prevzela oblast v državi, je danes sporočila, da bo še naprej skrbela za varnost naroda, pri tem pa upoštevala, da so izredne razmere preklicane. Dodali so še, da bo vojska svojo nalogo opravljala vse dokler ne bo konec junija predala oblasti izvoljenemu predsedniku. Nova ustava, ki je bila ratificirana marca lani, sicer določa, da lahko izredne razmere razglasi le parlament na pobudo izvršilne veje oblasti.
Egiptovski parlament je izredne razmere nazadnje za dve leti podaljšal maja 2010, ko je dolgoletni predsednik Hosni Mubarak še trdno sedel na svojem položaju. Takrat so sicer zakon omejili na dejanja, ki so bila povezana s trgovino s prepovedanimi drogami in terorizmom. Februarja 2011 ga je nato vojaški svet razširil še na stavke, nato pa ga omejil na razbojništvo.
