Tiskane izdaje
Ameriški predsednik Barack Obama in njegov francoski kolega François Hollande sta v časnikih Washington Post in Le Monde pozvala ves svet, naj podpre iskanje dogovora, s katerim bi začeli zmanjševati izpuste toplogrednih plinov. Pri tem sta si zaželela, da ga dosežejo že na podnebni konferenci, ki naj bi prihodnje leto potekala v Parizu. Mednarodna skupnost po izteku kjotskega protokola tega doslej ni zmogla nadgraditi, k čemur sta močno prispevala gospodarska kriza in reševanje delovnih mest.
Toda v soboto sta prvi in drugi največji onesnaževalec s toplogrednimi plini sporočila, da bosta sodelovala pri zmanjševanju njihovih izpustov. »Kitajska in Združene države bodo okrepile politično dogovarjanje in izmenjevale podatke o tem, kako omejiti izpuste po letu 2020,« sta državi sporočili ob koncu obiska ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja v Pekingu. Združene države, ki nikoli niso ratificirale kjotskega protokola, in Kitajska, ki ji ga kot državi v razvoju ni bilo treba upoštevati, sta se strinjali, da bosta razvijali in podprli okoljska merila, ki naj bi v Parizu postala obvezna za ves svet.
Državni sekretar Kerry ni počival, že naslednji dan je v Indoneziji sporočil, da so podnebne spremembe ena najhujših groženj človeštvu, vsaj enakovredna epidemijam, revščini, terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje. »Peščici slabih znanstvenikov in skrajnih ideologij ne smemo dovoliti, da tekmujejo z znanstvenimi dejstvi,« je v Džakarti zavrnil nasprotnike teorije o človeškem vplivu na podnebne spremembe in jih postavil v druščino z nekdanjimi zagovorniki prepričanja, da je Zemlja ploščata. »Nekaj glasnih zagovornikov posebnih interesov« po Kerryjevih besedah ne bi smelo preusmeriti mednarodne razprave.
Ostri odzivi desnice
Toda najbolj vplivni in najbolj glasni so prav »ploščateži« v Združenih državah. Kerryjev nastop, ki so ga okoljevarstveniki označili kot pomembno spremembo v delovanju Bele hiše, je sprožil ostre odzive na desnici. Nekdanji predsednik spodnjega doma kongresa in vpliven republikanski politik Newt Gingrich je dejal, da je državni sekretar »brez stika z realnostjo« in da ga mora »vsak Američan, ki ga skrbi za državno varnost, pozvati k odstopu«. Pri tem je znova pozabil, da je pred šestimi leti sedel na zofi s svojo demokratsko naslednico na vrhu spodnjega doma Nancy Pelosi in pozival Američane v boj s podnebnimi spremembami.
Republikanska poslanka Marsha Blackburn, podpredsednica vplivnega odbora za energijo in trgovino v spodnjem domu kongresa, je znova poudarila, da ni enotnega konsenza o vzrokih za podnebne spremembe (kar ne drži, 97 odstotkov znanstvenikov jih pripisuje človeškim dejavnostim).
Predsednik Obama se poskuša izogniti republikanskim zanikanjem s predsedniškimi ukazi. Tako je v torek naložil agenciji za zaščito okolja (EPA), naj oblikuje ostrejše predpise o izpustih težkih tovornjakov. Čeprav so ameriški proizvajalci avtomobilov močno lobirali proti ostrejšim ukrepom, je predsednik že predpisal bolj učinkovito porabo goriva za osebne avtomobile in lahke tovornjake, zdaj so na vrsti največji cestni onesnaževalci, ki jih je sicer le 4 odstotke, povzročijo pa kar petino cestnih izpustov. S temi ukrepi naj bi ZDA do leta 2020 dosegle načrtovano 17-odstotno zmanjšanje toplogrednih plinov v primerjavi z 2005.
»Bela hiša je že prej javno podpirala ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, zdaj imajo načrt. Pripravljeni so na ukrepe,« je pobudo Bele hiše označil David Goldston, direktor okoljske organizacije Svet za obrambo naravnih virov. Obama je v prvem mandatu porabil ves politični kapital za reševanje gospodarstva in zdravstveno reformo, v drugem pa ima ob sebi dolgoletne borce proti podnebnim spremembam, na čelu s Kerryjem in svetovalcem Johnom Podesto.
Toda bolj odločna Bela hiša še ne pomeni, da bo okoljska zakonodaja lažje premagovala nezaupanje desnice in milijone lobistov. Obama je napovedal, da bo v proračunu za leto 2015, ki naj bi ga predstavil v prihodnjih dneh, predlagal ustanovitev sklada za pripravo na podnebne spremembe, ki naj bi ga napolnili z milijardo dolarjev. »Niti najmanjše možnosti ni, da bi v volilnem letu za karkoli dobil milijardo od kongresa (ki odloča o ameriški državni porabi), kaj šele za boj proti podnebnim spremembam,« je načrte postavila na realna tla kolumnistka dnevnika Today Kirsten Powers.
