Tiskane izdaje
London − Ekvador je Veliki Britaniji in Švedski danes pomahal z rdečo zastavo. Tamkajšnje oblasti so se namreč odločile, da bodo ustanovitelju žvižgaške spletne strani WikiLeaks Julianu Assangeu odobrile politični azil, za katerega je v strahu pred izročitvijo Švedski, kjer ga hočejo zaslišati v zvezi z domnevnim posilstvom in spolnim napadom, zaprosil na začetku junija.
Assange sicer trdi, da so obtožbe švedskih oblasti le pretveza, za katero stojijo Združene države, ki da ga hočejo v pest dobiti zaradi dejavnosti WikiLeaksa. Podobno meni tudi Ekvador. Kot je namreč ob obrazložitvi odločitve povedal tamkajšnji zunanji minister Ricardo Patino, Assangeu grozita politični pregon in izročitev ZDA, kjer Avstralec po prepričanju Quita ne bi bil deležen pravičnega sojenja. »Obstaja tudi precejšnja možnost, da bi bil podvržen krutemu in ponižujočemu ravnanju ter obsojen na dosmrtno zaporno kazen ali celo smrt,« je dejal Patino.
London grozi z vdorom na veleposlaništvo
Odločitev ekvadorskih oblasti je ujezila tako Veliko Britanijo kot Švedsko. Stockholm jo je označil za nesprejemljivo in ekvadorskega veleposlanika na Švedskem pozval na zagovor. Švedska je poleg tega zavrnila tudi ekvadorski razlog za odobritev azila. »Naš trden in ustaven sistem zagotavlja pravice vsakega posameznika. Odločno zavračamo kakršne koli nasprotne trditve,« je tako sporočil zunanji minister Carl Bildt. Britansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da je razočarano, a namerava vseeno izpolniti svojo dolžnost in Assangea izročiti Švedski.
Ob to napoved so se sicer že obregnili tudi pri WikiLeaksu, kjer so Veliko Britanijo posvaril pred poskusom vdora na veleposlaništvo. »Upam, da bodo britanske oblasti dovolj razumne in ne bodo vdrle na veleposlaništvo, saj bi to razburkalo diplomatske odnose po vsem svetu,« je tako dejal tiskovni predstavnik žvižgaške spletne strani Kristinn Hrafnsson, ki je hkrati izrazil zadovoljstvo, ker Ekvador ni klonil pod britanskim ustrahovanjem.
Minister Patino je včeraj namreč sporočil, da jim je London zagrozil z vdorom na veleposlaništvo, če Assangea ne bodo izročili. »Stališče, ki ga je zavzela britanska vlada, je nesprejemljivo tako s političnega kot s pravnega zornega kota,« je dejal in posvaril, da bi bil vstop na veleposlaništvo brez dovoljenja očitna kršitev dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Podobno menijo tudi pri WikiLeaksu, kjer so sporočili, da je »vsaka kršitev nedotakljivosti veleposlaništva unilateralno in sramotno dejanje ter kršenje dunajske konvencije, ki ščiti veleposlaništva po vsem svetu«. »Grožnja tovrstne narave je sovražno in ekstremno dejanje, ki ni v sorazmerju z okoliščinami. To je nezaslišan napad na vse iskalce azila,« so dodali.
Strokovnjaki so do te napovedi sicer skeptični. V skladu z dunajsko konvencijo diplomatska predstavništva namreč veljajo za tuje ozemlje. A Britanija ima v rokavu še enega asa − zakon iz leta 1987, ki vladi omogoča, da v primeru hudih kršitev konzularnih nalog veleposlaništvom na Otoku odvzame imuniteto. Številni pravni strokovnjaki so kljub temu v dvomih. Diplomatske posledice tega dejanja bi bile namreč velike, pa tudi britansko sodišče te poteze po njihovem prepričanju najverjetneje ne bo odobrilo. Zakon so namreč spisali za primer, če bi tuje predstavništvo v Britaniji za skrivališče izrabil storilec hujših kaznivih dejanj, na primer terorist, s čimer pa se Assangeov položaj le stežka primerja.
Kot opozarjajo njegovi privrženci, švedske oblasti ustanovitelja WikiLeaksa namreč ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati. Odločnost, s katero vztrajajo pri svoji zahtevi po izročitvi, pa po njihovem mnenju zgolj potrjuje teorijo, da gre za politično motiviran pregon, povezan z razkrivanjem skrivnih ameriških diplomatskih depeš. Švedska je nalog za Assangeovo aretacijo, na podlagi katerega so ga britanski policisti aretirali, namreč izdala le nekaj dni po njihovi objavi.
Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. V prid Assangovi izročitvi švedskim oblastem so sicer odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra lani zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja je izočitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangu zadalo še en pravni udarec − zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski.
Ko je izčrpal vse pravne možnosti z izjemo evropskega sodišča za človekove pravice, se je Assange zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo. To je z odločitvijo odlašalo skoraj dva meseca, a tudi po njej bistvenih sprememb v Assangeovem položaju ne bo. V zraku namreč še vedno visi vprašanje, kako bo iz veleposlaništva odšel na prostost. Ekvadorsko veleposlaništvo je namreč povsem obkroženo s policijo, ki namerava ustanovitelja WikiLeaksa aretirati nemudoma, ko se prikaže.
