Elizabeta II. ni samo bleščeč okras

Britanska kraljica danes praznuje šestdeseto obletnico zasedbe britanskega prestola.

R. Z.
pon, 06.02.2012, 20:35

London − Zdaj že petinosemdesetletna britanska kraljica Elizabeta II. je ob današnji  podanike pozvala, naj v prihodnost zrejo z jasnimi mislimi in toplino v srcu.

Pred šestdesetimi leti je bila tedaj petindvajsetletna elegantna britanska princesa na safariju v odmaknjenem predelu Kenije, in ko si je ravno ogledovala nekega nosoroga, jo je mož obzirno obvestil, da je med spanjem nepričakovano zaradi srčnega napada umrl njen oče Jurij VI. Hitro sta skrajšala obisk in odletela v London, kjer jo je na letališču – že kot novo kraljico, čeprav so jo uradno ustoličili šele leto pozneje – sprejel premier Winston Churchill.

Sredi ostre zime ter med velikimi gospodarskimi in drugimi težavami Britanije in nič manj tudi preostalega Združenega kraljestva te dobre kraljičine misli lahko marsikoga tudi vznejevoljijo. Toda tudi britanski premier David Cameron ji je bil več kot samo slavnostno naklonjen z besedami, da je kraljica vodila državo »izkušeno, z dostojanstvom in tiho avtoriteto«. Obenem je zavrnil trditve, da je bila le bleščeč okras. »To je napačno razumevanje naše ustave in podcenjevanje kraljice. Vedno je predana, odločna in spoštovana, ona je vir modrosti in kontinuitete.« V tem je zajeto tudi približno vse, kar zadeva uradne odzive na obletnico, čeprav je jasno, da bo letošnje leto – tako kot poletne olimpijske igre – minilo tudi v njenem duhu.

Kraljica, kljub starosti še vedno zelo živahnega duha, pa je že danes s princem Filipom (pred kratkim je bil operiran zaradi težav s srcem) obiskala vzhodno Anglijo in v Norfolku tako začela uradno obdobje številnih slavnosti ob njenem diamantnem jubileju. Vrh bodo dosegle 3. junija, ko se bo po londonski Temzi spustilo kar tisoč plovil. Letos bo v spremstvu princa Filipa obiskala večji del Britanije, medtem ko bodo v njenem imenu svet obiskovali člani velike kraljevske družine. Med njimi bosta gotovo največ pozornosti pritegnila lani poročena vojvoda in vojvodinja cambriška (princ William in Kate Middleton).

Elizabeta II. je prestol prevzela 6. februarja 1952, po očetovi smrti, z grškim princem Filipom pa se je poročila že novembra 1947. Zanjo je bilo očitno najbolj težko leto 1992, saj ga je tudi sama imenovala Annus Horribilis – razšla sta se prestolonaslednik Charles in Diana, požar pa je zelo poškodoval tudi dele windsorskega gradu. Poseben prelomen dogodek je bila tudi smrtna nesreča princese Diane, po kateri je zlasti britanska javnost kraljici očitala, da se je na dogodek odzvala preveč hladno.

Jubilejne slovesnosti, ki so se začele danes, je počastila tudi kraljica s svojim odprtim pismom, v katerem se je javnosti zahvalila za vso dosedanjo podporo in pogum in opozorila na velik napredek od leta 1952, podpisala pa se je s preprostim Elisabeth R. O napredku Velike Britanije v tem obdobju lahko govori tudi slikovita primerjava: ob začetku njenega vladanja ena od treh stanovanjskih hiš še ni imela kopalnice, le ena od desetih je premogla telefon, vse to pa po svoje kažejo tudi takratne cene nepremičnin – povprečno hišo si tedaj dobil že za dva tisoč funtov, so povedali na Sky News, v Guardianu pa so zapisali, da so bile tedaj tudi sladkarije strogo racionirane, črno-beli televizorji pa so imeli le po en kanal. Ob tej priložnosti je dvor objavil njeni novi uradni fotografiji. Ena je sestavljena iz njenega sedanjega portreta, na katerem ima ovratnico, ki jo je nosila že kraljica Viktorija na svojem portretu ob lastnem diamantnem jubileju, in ki so ga dodali osnovni fotografiji oziroma kraljici v naročje. Doslej je namreč le kraljica Viktorija praznovala podoben jubilej, čeprav je Elizabeta II. že 63. med britanskimi monarhi. Sedanja kraljica se je srečala tudi z 12 ameriškimi predsedniki in 12 britanskimi premieri, med katerimi se je David Cameron rodil šele tedaj, ko je bila kraljica že 14 let na prestolu.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se