Rok Kajzer, Zagreb
Zagreb - Od okoli 200 huliganov, ki so pred letom dni v Zagrebu izrabili mirni veteranski protest za hud spopad s policijo, jih je bilo po odločitvi zagrebškega kazenskega sodišča 31 spoznanih za krive, le štirje pa so bili obsojeni na zaporno kazen.
Konec februarja lani je na Trgu bana Josipa Jelačića potekal miren protest okoli 4000 vojnih veteranov, ki ga je zlorabila skupina dobro organiziranih huliganov. Ti so v bližnji Radićevi ulici, ki vodi do vlade in sabora, hote sprožili spopad s policijo. Na varuhe reda in miru so letele opeke, cevi, bengalke, gostinske mize in stoli ter drugi predmeti, zato so ti uporabili silo. Poškodovanih je bilo 30 policistov in 20 nasilnežev, pa tudi nekaj novinarjev in snemalec ene od televizij.
Med privedenimi so se znašli sami stari znanci policije z nogometnih tekem. Nasilnežev niso mogli umiriti niti veterani, brez uspeha je poskusil tudi medvojni poveljnik Vukovarja Branko Borković - Mladi jastreb.
Na sodišču so nekateri huligani med branjem sodbe glasno negodovali in kriče zapustili dvorano, sodnik pa je nad takšnim odzivom izrazil začudenje, saj je tožilstvo predlagalo, naj jih obsodijo na več kot 62 let zapora.
Dvesto »pomladnih« huliganov
Z nepravnomočnim sodnim epilogom se je dokončno razblinila tudi ena večjih manipulacij dela slovenskih medijev, ki so zaradi senzacionalizma in ustvarjanja bolj dramatičnih okoliščin od dejanskih, deloma pa tudi zaradi neznanja, poskušali prepričati slovensko javnost, da se je tudi na Hrvaškem začela arabska pomlad oziroma da bo naša soseda kmalu podobna Egiptu, Tuniziji in Libiji. Nič od navedenega ni bilo res, ena od posledic te manipulacije pa je bila, da je precej slovenskih državljanov zaradi »izrednih razmer na Hrvaškem« odpovedalo potovanje k sosedom.
Tudi ko je bilo že povsem jasno, da se je v Radićevi ulici zgodil povsem izoliran incident, ko je dvesto vročekrvnežev izzvalo spopad s policijo, so slovenske televizije pri poročanju iz Hrvaške še naprej uporabljale posnetke precej ostrega spopada med nasilneži in organi reda, pri čemer so ustvarjale vtis, da je vsa država na robu izbruha množičnih nasilnih protestov. Že takrat smo v Delu opozorili, da so nekateri slovenski mediji incident, kakršnih je po Evropi vsako leto na tisoče, brez slabe vesti postavili ob bok nasilju, ki se dogaja v arabskem svetu. Pri tem so zamolčali ključen podatek, da se je na protivladnih protestih, ki so jih pred tem organizirali po hrvaških mestih, zbralo zanemarljivo število državljanov z nejasnimi cilji, zaradi česar so kmalu tudi zamrli.
Revolucija ob kavici
V času incidenta je hrvaška prestolnica namreč živela svoj običajni vsakdanjik, na ulicah okoli Radićeve so Zagrebčani v času spopada med huligani in policijo pili kavo, se sprehajali, nakupovali ali opazovali miren veteranski protest. Poskusi izenačevanja divjanja dvesto mladeničev z dogodki na severu Afrike so bili nedopustno pretiravanje.
Osamljeni incident na Hrvaškem je bil še najbolj podoben takratnim protestom v Uniji, predvsem v Grčiji in Franciji, le da je bil veliko manj obsežen. Hrvaška se torej ni ne takrat ne pozneje niti za milimeter približala arabskim revolucijam.
»Toda ulica - tudi če bo razbita apatija večine državljanov ali če bo protestna gibanja prevzela opozicija, ki ima edina možnost velike mobilizacije - v nobenem primeru ne bo zamenjala oblasti, ampak se bo to zgodilo na volitvah. To je vsa zgodba 'revolucij' na Hrvaškem,« smo opozorili pred natanko letom dni. To se je tudi zgodilo.