EU bo urila malijske vojake

Misija bo malijske vojake izurila za zaščito prebivalstva in izvajanje vojaških operacij proti islamističnim milicam.

Objavljeno
02. april 2013 10.42
Mali Timbuktu
Ma. Ja., Delo.si; Jure Kosec, zunanja politika
Ma. Ja., Delo.si; Jure Kosec, zunanja politika

Bamako − Evropska unija v Maliju danes pričenja urjenje lokalnih pripadnikov oboroženih sil, prihodnjega stebra malijske obrambe v konfliktu z islamističnimi uporniki.

EU po poročanju britanske mreže BBC v Mali pošilja 550 vojakov iz 22 držav članic, od tega približno 150 inštruktorjev. Največje število vojakov, in sicer 207, bo prispevala Francija, sledijo pa ji Nemčija z 71 vojaki, Španija z 54, Češka z 34, Belgija s 25 in Poljska z 20 vojaki. Svoje sile, in sicer tri inštruktorje, v Mali pošilja tudi Slovenija.

Naloga posebne misije EUTM bo izurjenje 3000 malijskih borcev za zaščito prebivalstva in izvajanje vojaških operacij proti islamističnim milicam na severu države. Skupno bodo izurili štiri bataljone vojakov − prvi bo po napovedih operativen že v juliju, ko bodo v nekdanji francoski koloniji potekale predsedniške in parlamentarne volitve.

Prvi od štirih bataljonov malijske vojske se bo pod okriljem inštruktorjev EU uril v oporišču Koulikoro, ki leži približno 60 kilometrov od prestolnice Bamako. Urjenje bo potekalo pod vodstvom francoskega generala Françoisa Lecointreja in bo po pričakovanjih trajalo okoli 15 mesecev. »Vojsko moramo v celoti obnoviti. Malijske oblasti se zavedajo pomembnosti rekonstrukcije in dejstva, da je Mali skoraj izginil zaradi napak te institucije,« pravi. Lecointre je malijsko vojsko opisal kot neorganizirano in pomanjkljivo oboroženo silo, ki se je po 20 letih sistemskih rezov v vojaških proračun zrušila sama vase. V tem kontekstu je evropske države pozval, naj za Mali poleg vojakov priskrbijo tudi ustrezno količino vojaške opreme.

Protinapadi upornikov

Spopadi med francosko vojsko in posameznimi uporniškimi skupinami tri mesece po začetku posredovanja še vedno ne kažejo znakov umirjanja. Najhuje je na skrajnem severu države, kamor se je iz osvobojenih območij umaknila večina islamskih borcev, ki so po marcu 2012, v času vojaškega udara, ki je z oblasti odnesel nekdanjega predsednika države Amaduja Toureja, zavzeli skoraj polovico malijskega ozemlja.

Vojaško posredovanje, ki se je začelo v januarju, je osvobodilo večino obleganih delov države. Francoske in afriške enote so bile v minulih tednih kljub temu tarče številnih samomorilskih in gverilskih napadov s strani skrajnih islamistov, ki še vedno vztrajajo v bližini sicer močno zastraženih naselij, od koder vodijo boj proti domačim in tujim silam. »Spopadi so hudi in se nadaljujejo,« je razmere opisal malijski poveljnik Modibo Naman Traore in dodal, da vojska poskuša upornike obkrožiti. Težak teren in visoke temperature pogosto otežujejo sledenje sovražniku.

Francoski poveljniki so prejšnji teden potrdili, da so z napredovanjem proti meji z Alžirijo upornikom prekinili ključne oskrbovalne poti. Nedavno odkritje sistema postojank v dolini Ametetai, v Ifogaških gorah, jih je prepričalo, da so nasprotniku otežili preživetje, s tem ko so mu onemogočili dostop do vodnih izvirov, znatnih zalog hrane, medicinskih pripomočkov in strojev za kopanje podzemnih skrivališč, ki so jih našli v dolini. »Al Kaidi smo zlomili vrat,« je odkritje optimistično komentiral general Bernard Barrera, vodja francoske vojske v bližnjem kraju Tesalit.