EU in volitve v Grčiji: odločitev kot tveganje

Bruselj – Čeprav je Grčija po uspešno izpeljanem odpisu dolgov izginila z naslovnic časopisja, konca težav z njo še zdaleč ni na obzorju. Razplet jutrišnjih volitev utegne učinkovati na celotno evropsko politiko.

Z zaostrovanjem težav veliko večje Španije politična vročica in krepitev protievropskega razpoloženja v razmeroma majhni državi na jugu Balkanskega polotoka nista bili več prvorazredni temi. Helenska republika je sicer v petem letu recesije (gospodarstvo se je skrčilo skoraj za petino), brezposelnost je dosegla 22 odstotkov, do leta 2020 naj bi zadolženost spravili na 117 odstotkov BDP. Zaradi razsežnosti krize ima za EU odločanje Grkov skoraj enak pomen kot francoske predsedniške volitve. Po črnem scenariju bi njihov razplet utegnil spodbuditi odhod Aten iz območja evra.

Za evropsko politiko sta več kot dve naporni leti ukvarjanja z grško krizo. Reševanje so spremljale žgoče razprave, medsebojni očitki in živčni krizni vrhi. Na koncu sta bila sprejeta orjaška rešilna svežnja s posojili v zameno za drastične varčevalne ukrepe in reforme, kakršnih doslej še ni bilo. Zategovanje pasu je na drugi strani sprožilo množično nezadovoljstvo prebivalstva in če bi na oblast po volitvah prišli nasprotniki diktata v režiji razvpite trojke ECB, evropske komisije in IMF, bi vse utegnilo pasti v vodo.

Vzpon skrajnežev

Ker bosta obe veliki stranki (socialistični Pasok in konservativna Nova demokracija), ki sta se v zadnjih desetletjih izmenjevali na oblasti, domnevno izgubili veliko glasov, se napovedujejo negotove notranjepolitične okoliščine. Če jima ne bo uspelo sestaviti velike koalicije, bodo neizogibne povezave z majhnimi strankami z leve ali desne, ki kar tekmujejo v skrajnih stališčih in zavračanju varčevalnih ukrepov. Po javnomnenjskih raziskavah se majhne stranke krepijo in bi lahko skupaj dobile več kot polovico glasov.

Vzpon radikalnih sil ni le posledica razočaranja nad velikima strankama, ampak tudi ljudskega nezadovoljstva z bolečimi varčevalnimi ukrepi. Spremljajo jih stavke, nasilni protesti, obubožanje precejšnjega dela prebivalstva, kar je že tako znamenje politične destabilizacije. Skratka, če bi se Grki, ki načeloma zagovarjajo članstvo v denarni uniji, v novih notranjepolitičnih okoliščinah poslovili od stroge varčevalne usmeritve, bi bil na kocki celoten evropski model reševanja visoko zadolženih držav.

Niti velika koalicija Pasoka in Nove demokracije, ki sta v največji meri odgovorni za današnje razmere, ne bi odpravila dilem. Negotova bi bila stabilnost takšne zveze dveh de facto poražencev. Poleg tega je bil vodja Nove demokracije Antonis Samaris sprva nasprotnik varčevalne usmeritve, a je na koncu le privolil v drugi, 130-milijardni sveženj. Če bo vodil vladno koalicijo, naj bi se poskusil vsaj na novo pogajati o delih varčevalnega svežnja.

V zadnjih tednih je bilo slišati več svaril, da bi neizpolnjevanje obveznosti utegnilo potisniti Grčijo iz območja evra. Tudi bonitetna hiša Fitch namiguje na takšen scenarij. Njegova uresničitev bi bila huda preizkušnja za celotno EU. Vodja Pasoka in nekdanji finančni minister Evangelos Venizelos, ki se je pogajal o varčevalnih ukrepih, je pred kratkim že opozoril, da so volitve odločanje o nadaljnjem članstvu Aten v denarni uniji, zato bodo Grki morali dati jasen odgovor, ali želijo slediti proevropski usmeritvi.