Tiskane izdaje
21:10: Ukrajinska opozicijska voditelja Julija Timošenko in Vitalij Kličko sta se v Dublinu udeležila kongresa Evropske ljudske stranke (EPP) in pozvala k odločnejšim dejanjem Evrope."Mi smo Evropejci" in ne le geografsko, tudi mentalno, je dejal Kličko. Timošenkova pa je pozvala še k ukrepanju proti Rusiji.
20:48: Tečaj ruskega rublja glede na evro se je danes, ko so proruske oblasti na ukrajinskem polotoku Krim sporočile, da želijo priključitev k Rusiji, in mednarodni pogovori niso prinesli dogovora, krepko znižal. Popoldne je bilo treba za en evro odšteti 50,06 rublja, kar je 0,5 rublja več kot ob koncu trgovanja v sredo.
20:31: Ameriški predsednik Barack Obama je v Washingtonu opozoril, da bi bil referendum o priključitvi Krima Rusiji v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom."Vsaka razprava o prihodnosti Ukrajine mora vključevati legitimno vlado Ukrajine," je poudaril v Beli hiši.
19:15: Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel bodo strožji ukrepi (druga raven) proti Rusiji sprejeti, če v naslednjih dneh ne bo vzpostavljena mednarodna kontaktna skupina (Rusije vanjo še ni privolila) ali če ne bo pripeljala do rezultatov. Tretja raven ukrepov, ki bi imela širše poledice za gospodarske odnose med EU in Rusijo, bi prišla na mizo, če bo Rusija nadaljevala akcije. Takšnih ukrepov si po besedah Merklove „ne želimo, a moramo biti pripravljeni". Prihodnji ukrepi bi sicer morali biti sprejeti na vrhu EU. Kontaktna skupina, v kateri bi bili ob Rusiji in Ukrajini še ZDA in nekaj večjih evropskih držav, bi se ukvarjala z vprašanji, kakršna so ozemeljska celovitost, pravice manjšin, priprave volitev.
19:12: Nemška kanclerka Angela Merkel je pojasnila, da bi sprožilec za tretjo raven ukrepov proti Rusiji bili, denimo, vzhodna Ukrajina in nadaljnja destabilizacija države.
18:46: Premierka Alenka Bratušek je po izrednem vrhu EU sporočila, da Slovenija podpira rešitev po mirni poti, s političnim dialogom in čim prej.
18:44: Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je odločitev krimskega parlamenta o razpisu referenduma o priključitvi Krima Rusiji označil za nezakonito, saj je v nasprotju z ukrajinsko ustavo. Da bi bil referendum nezakonit, je prepričana tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Ukrajinski začasni predsednik Oleksander Turčinov je v nagovoru Ukrajincem, ki ga je predvajala nacionalna televizija, sporočil, da bo Kijev zaradi prošnje Krima po odcepitvi zahteval razpustitev krimskega parlamenta
18:04: EU je na današnjem vrhu 28 članic sprejela ukrepe proti Rusiji na treh ravneh. Prekinili bodo pogovore z Moskvo o vizumski liberalizaciji in novem sporazumu o poglabljanju sodelovanja. Unija je zagrozila z drugimi sankcijami, če v nekaj ne bo napredka pri reševanju ukrajinska krize, tudi v mednarodnem okviru.
Drugi zagroženi ukrepi EU proti Rusiji, če v nekaj dneh ne bo preboja, so: prepoved potovanj, zamrznitev premoženja, preklica vrha EU-Rusija. Tretji nivo groženj EU Rusiji je: če bo položaj še zaostrovala, bo občutila hude posledice na širšem področju gospodarskih odnosov. Embargo na orožje se ne omenja.
17:42: Izredni vrh EU o Ukrajini in sankcijah proti Rusiji je končan. Verjetno bo sprejeta bolj ostra grožnja s sankcijami, pa tudi ustavitev pogajanj z Rusijo o novem sporazumu in liberalizaciji vizumskega režima. Več sledi kmalu.
17:11: Vrh EU o Ukrajini in sankcijah proti Rusiji se bliža koncu. Glede na stališče nemške kanclerke Merklove, da so sankcije neizogibne, če Moskva ne bo privolila v pogovore s Kijevom, je pričakovana resna grožnja z njimi. V »orožarni« EU so predvidene sankcije prepoved izdaje vizumov, embargo na prodajo orožja, zamrznitev računov. Zunanji ministri Unije so v ponedeljek posredno napovedali prekinitev pogajanj z Rusijo o poglobljenem sodelovanju in liberalizaciji vizumov. Uvedba bolj ostrih sankcije bo odvisna od napredka na diplomatskem parketu in dogajanja na terenu.
15:34: »Gospod Putin, podrite zid ustrahovanja in vojaške agresije!« je predsednik ukrajinske vlade Arsenij Jacenjuk (v slogu Reaganovega poziva Gorbačovu pred berlinskim zidom leta 1987) ob robu vrha EU pozval ruskega predsednika. Na vprašanje o nevarnosti Rusije, je opozoril, da je v okviru mednarodne varnosti v 21. stoletju nesprejemljivo, da država, ki ima jedrsko orožje, napade drugo. »Smo ponoreli, kje so meje tega?« se je vprašal Jacenjuk.
Pojasnil je, da Krim »je, je bil in bo« del ukrajinske države. Napovedani referendum je označil za nelegitimen in v nasprotju s pravnim redom. Putina je pozval, naj ne podpira separatistov. Napovedal je, da se bo Ukrajina branila. Pričakuje, da bodo ZDA, EU in morda tudi Rusija naredile vse za stabilizacijo držav. »Vse opcije so na mizi,« je povedal Jacenjuk. Kaj je najboljše, naj odločijo EU in ZDA same.
Opozoril je na jamstva, ki jih je Ukrajina dobila leta 1994 v budimpeškem memorandumu, tudi od Rusije, v zameno za odpoved jedrskemu orožju. Če jamstva ne bodo obveljala, da bo to imelo negativni vpliv na preprečevanje širjenja jedrskega orožja. »Kdo bo lahko prepričal Iran?« se je vprašal.
15:12: Ruski zunanji minister je po srečanju v Rimu sporočil, da z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem nista dosegla večjega preboja. »Za zdaj mednarodni skupnosti ne moremo sporočiti, da smo sklenili dogovor,« je povedal in dodal, da napovedovanje ameriških sankcij zoper nekatere Ruse ne vpliva pozitivno na reševanje krize. »Kerry mi je zagotovil, da seznama [tarč sankcij] še ni. Da je le izvršni ukaz, a to ne spremeni dejstva, da gre za grožnjo.«
14:48: Ameriški predsednik Barack Obama je danes potrdil možnost zamrznitve premoženja in prepovedi potovanja vsem, vpletenim v rusko vojaško posredovanje na Krimu. Kazen je predvidena tako za ruske kot ukrajinske državljane. Poleg tega je State Department proti več posameznikom sprejel prepoved izdaje vizuma.
Več podrobnosti o tem, na koga konkretno naj bi se sankcije nanašale, sporočilo iz Bele hiše ne navaja. Dodaja pa, da bi Washington lahko sprejel še dodatne ukrepe, če se bo položaj v Ukrajini poslabševal.
Washington je uvedbo sankcij najavil v času, ko sta se v Rimu srečala ruski minister Sergej Lavrov in državni sekretar John Kerry.
14:38: Anonimni vir je za AFP povedal, da so oboroženi neznanci neoboroženim vojaškim opazovalcem Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) preprečiti prihod na Krim. »Obtičali so, a se še niso obrnili. Dve skupini oboroženih ljudi - izgledajo zelo profesionalno in dobro izurjeni - jim prepričujeta nadaljevanje poti,« je povedal vir. 40 opazovalcev iz 21 držav Ovseja se je proti Krimu odpravilo iz ukrajinskega mesta Odesa.
Misija naj bi trajala do 12. marca. Generalni sekretar Ovseja Lamberto Zannier je že včeraj izrazil upanje, da bo obisk pomagal pri zmanjšanju napetosti v Ukrajini. »Z objektivno oceno dejstev na terenu bo Ovse lažje pomagal uresničiti politično rešitev sedanje krize skozi dialog,« je menil.
13:21: Odločitev EU o uvedbi sankcij, je odvisna od pripravljenosti Rusije na korake za umirjanje položaja. Ker ruski vojaki ostajajo izven baz na Krimu, ker Moskva ni pripravljena na neposredne pogovore s Kijevom in ker se nadaljujejo izzivanja, bodo grožnje s kazenskimi ukrepi proti Moskvi na vrhu EU predvidoma bolj ostre, kot so bili sklepi zunanjih ministrov v ponedeljek.
Slovenija se glede sankcij postavlja na stališče Nemčije. Berlin sicer ostro obsoja rusko posredovanje v Ukrajini kot kršitev mednarodnega prava, a glede sankcij ima blažji pristop, saj noče zapreti komunikacijskih kanalov. V ozadju so tudi gospodarski interesi.
Po diplomatskih virih je v igri ustanovitev posebne kontaktne skupine za rešitev ukrajinske krize, v kateri bi bile evropske članice G-7 (Nemčija, Italija, Britanija, Francija), ZDA, Poljska, Ukrajina in Rusija. Nadaljnji razvoj je odvisen tudi od tega, ali bo ruski zunanji minister na srečanju s kolegi iz ZDA in EU v Rimu bolj pripravljen na kompromise.
13:12: Danes se je na dogajanje v Ukrajini odzval tudi sirski predsednik Bašar al Asad, ki je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu izrekel podporo pri prizadevanjih za ohranjanje varnosti v Ukrajini. V pismu je zapisal, da Sirija podpira »Putinov racionalen in miroljuben pristop, s katerim poskuša vzpostaviti sistem globalne stabilnosti in s katerim se bori proti ekstremizmu in terorizmu«.
12:18: Množica, zbrana pred poslopjem krimskega parlamenta, je odločitev poslancev o referendumu o morebitni priključitvi Krima k Rusiji pozdravila z navdušenjem in vzkliki: »Rusija, Rusija«. Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov je opozoril, da bo treba odločitev parlamenta potrditi še z referendumom.
Gospodarski minister ukrajinske prehodne vlade Pavlo Šeremeta se je že odzval, da bi bil referendum o odcepitvi Krima nezakonit. BBC sicer poroča, da ukrajinska ustava ozemeljske spremembe dopušča le z referendumom, ki mora potekati na celotnem ozemlju države. Za Krim veljajo drugačna pravila, v skladu z ustavo avtonomna republika sama odloča o referendumih.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je sporočili, da je bil Putin o prošnji krimskega parlamenta obveščen in je o njej že razpravljal z ruskim varnostnim svetom, ki vključuje premiera Dmitrija Medvedjeva, vodjo tajne službe FSB Nikolaja Bortnikova, vodjo zunanje obveščevalne službe Mihaila Fradkova ter obrambnega ministra Sergeja Šojguja. Podrobnosti srečanja Peskov po poročanju STA ni razkril.
11:40: Nemška kanclerka Angela Merkel je ob prihodu v palačo Justus Lipsius napovedala, da bo uvedba sankcij proti Rusiji odvisna od napredka v diplomatskih pogovorih. »Ne moremo se kar vrniti k normalnemu dnevnemu redu, še zlasti, če ni diplomatskih prizadevanj,« je pojasnila kanclerka. Nemčija si želi, da bi se pogajanja nadaljevala v okviru mednarodne kontaktne skupine. Glede milijardne pomoči Ukrajini je povedala: »Želimo si, da se bodo ljudje, ki so se bojevali za svobodo in demokracijo, dobro razvijali.«
11:32: Krimski parlament je danes soglasno sprejel predlog, da se polotok Krim priključi Rusiji. Po poročanju Kyiv Post so poslanci na ruskega predsednika Vladimirja Putina in rusko dumo že naslovili predlog, naj sprožijo postopek za priključitev Krima Ruski federaciji. Tamkajšnji prebivalci bodo o usodi polotoka odločali na referendumu 16. marca in ne 30. marca, kot je bilo sprva predvideno.
Po besedah namestnika krimskega premiera Rustama Temirgalieva bodo volivci odgovarjali na dve referendumski vprašanji - ali se strinjate, da Krim postane del ozemlja Ruske federacije in ali se strinjate, da Krim znova sprejme ustavo iz leta 1992 ter tako ostane del Ukrajine.
Po poročanju ruske RT je ustava iz leta 1992 določala, da je avtonomna republika del Ukrajine, a odnos s Kijevom določajo bilateralni sporazumi. Na referendumu bodo odločali tudi prebivalci mesta Sevastopol na jugozahodu polotoka, kjer je sedež ruskega črnomorskega ladjevja, formalno pa ni del avtonomne republike. »Sevastopolu bomo dali možnost, da izrazi svoje mnenje,« je povedal eden od krimskih poslancev Sergej Šuvainikov.
Popis prebivalstva iz leta 2001 — 58,5 odstotka prebivalcev Krima predstavljajo Rusi. 24,4 odstotka od nekaj več kot dveh milijonov prebivalcev so Ukrajinci. 12,1 odstotek pa predstavljajo krimski Tatari.
11:29: Slovenska premierka Alenka Bratušek je ob prihodu na vrh EU povedala, da bi ukrajinsko krizo morali rešiti z dialogom in po mirni poti. EU da mora podpreti ozemeljsko celovitost Ukrajine. Slovenija podpira predlog evropske komisije za pomoč Ukrajini. Vprašanja sprejetja sankcij proti Rusiji ni hotela komentirati.
11:17: Ob 11.30 se začne izredni vrh EU o Ukrajini in odnosih z Rusijo. Ima neformalno naravo in se predvidoma ne bo končal s sklepi, marveč s skupnim stališčem, ki bo najbrž ostro obsodilo ravnanje Rusije v Ukrajini.
Glede na položaj po neuspelih diplomatskih prizadevanj včeraj v Parizu in nepripravljenost Kremlja na zmanjševanje napetosti bodo razpravljali o sankcijah proti Rusiji, a najbrž ne bo konkretnih odločitev. Del članic na čelu z Nemčijo je bolj pazljiv, saj noče zapirati komunikacijskih kanalov. Drugi omejevalni dejavniki so tesna gospodarska povezanost, energetski odnosi in vloga Rusije na mednarodnem odru. Na papirju ima EU močan vzvod: gospodarski pritisk na ranljivo Rusijo. Skoraj vsak drugi rubelj, ki ga Moskva dobi z izvozom, prihaja iz EU. Ruski delež v izvozu članic je bil leta 2012 le 7,3 odstotka.
»Moramo doseči, da bosta Rusija in Ukrajina pogovarjali. Zagotovili bomo pomoč Ukrajini. Pokazali bomo, da je ravnanje Rusije nesprejemljivo,« je ob prihodu na vrh povedal britanski premier David Cameron.
10:48: Predsednik ukrajinske prehodne vlade Arsenij Jacenjuk je pred današnjim srečanjem z voditelji EU povedal, da ruske sile stopnjujejo napetost na Krimu in nadaljujejo s provokacijami. »Od Rusija smo zahtevali odgovor, ali se je pripravljena prizadevati za mir in stabilnost v Evropi ali pa bo še naprej nadaljevala s provokacijami in stopnjevala napetosti v bilateralnih odnosih,« je povedal med srečanjem s predsednikom evropskega parlamenta Martinom Schulzom.
10:39: Poslopje regionalne vlade v Donecku, kjer je po vdoru proruskih protestnikov sinoči znova zaplapolala ruska zastava, je danes znova zavzela ukrajinska policija. Iz tamkajšnje policijske postaje so po poročanju AFP sporočili, da so pri tem aretirali 75 ljudi. »Ljudi, ki smo jih odvedli iz zgradbe, se niso upirali. Poslopje smo izpraznili v nekaj minutah,« je povedal načelnik tamkajšnje policije Maksim Kirindjasov.
***
V Bruslju bo danes potekal izredni vrh Evropske unije, na katerem bodo voditelji 28 držav članic razpravljali o krizi v Ukrajini in ruskem posredovanju na polotoku Krim. Ukrajina bo glavna tema tudi srečanja varnostnega sveta ZN, ki bo danes pozno popoldne potekalo v New Yorku. Pričakovati je dodaten diplomatski pritisk na Rusijo, ki se je tokrat sama znašla na nasprotnem bregu.
Voditelji EU, med katerimi je tudi slovenska premierka Alenka Bratušek, bodo današnje zasedanje začeli s srečanjem s predsednikom prehodne ukrajinske vlade Arsenijem Jacenjukom. EU se bo morala na današnjem vrhu ukvarjati z vprašanji, kakršna so: kako ustaviti Vladimirja Putina; kako pokazati, da je z agresijo izpeljana zasedba Krima povsem nesprejemljiva; kako preprečiti širjenje krize v vzhodno Ukrajino.
Kakšne sankcije bi Unija lahko danes sprejela proti Rusiji, je negotovo. Je pa od danes znan seznam ukrajinskih državljanov, katerim je EU zaradi poneverbe državnega premoženja začasno zamrznila imetje. Na seznamu sta se poleg 16 drugih znašla tudi odstavljeni predsednik Viktor Janukovič in njegov sin Oleksandr. Vir blizu EU je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil, da bo EU zaseženo premoženje lahko izročila le, če bo Ukrajina po sodnem postopku dokazala, da gre za pogrešana državna finančna sredstva.
O razmerah v Ukrajini bosta danes znova govorila tudi ameriški državni sekretar John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki se bosta tokrat srečala v Rimu, ob robu srečanja t. i. prijateljev Libije. Sinočnje srečanje v Parizu se je končalo brez večjega preboja − Kerry in Lavrov nista dosegla večjega dogovora, prav tako se ruski minister kljub prigovarjanju ni sestal z ukrajinskim kolegom Andrijem Dešicjo. Sta pa kljub temu obe strani prepričani, da se zadeve premikajo v pravi smeri. »Mislim, da imam kaj sporočiti predsedniku Obami, in mislim, da ima zunanji minister Lavrov kaj sporočiti predsedniku Putinu. Obe strani se strinjava, da je treba vprašanja rešiti z dialogom,« je včeraj povedal Kerry.
Ameriški državni sekretar se bo v Rimu srečal tudi z zunanjimi ministri Italije, Britanije, Francije in Nemčije.
