EU: Veliko priložnosti, nič podarjenega

Zagreb – Burni zgodovini je Hrvaška dodala nov prelomni datum, 1. julij, ko je postala 28. država članica Evropske unije. »Vstopamo v območje, ki daje veliko možnosti in še več priložnosti, vendar tudi tam nam ne bo nič podarjenega,« je le nekaj minut po polnoči v nagovoru dejal hrvaški predsednik Ivo Josipović zbranim na osrednjem zagrebškem trgu.

Na trgu se jim je pridružilo tudi 170 visokih gostov držav članic EU, držav regije iz Jugovzhodne Evrope, institucij EU in drugih, ki so Hrvaški zaželeli dobrodošlico.

Zbrane je nagovoril tudi hrvaški premier Zoran Milanović, ki je dejal, da mora Hrvaška podati roko državam v regiji pri čim hitrejšem sprejemanju evropskih meril, hkrati pa poudaril, da ima Hrvaška z državami v regiji nerazdružljive povezave, med katerimi je bilo najbolj »vzvišeno sodelovanje v antifašističnem boju med drugo svetovno vojno«. Dodal pa je tudi, da Hrvaško od Srbije, Črne gore in tudi od Bosne in Hercegovine oddaljujejo vojni dogodki iz 90. let.

Slavje, vendar brez evforije in s skromnimi ognjemeti, se je na osrednjem zagrebškem Trgu bana Jelačića zavleklo pozno v jutro, prav tako v središčih nekaterih drugih večjih hrvaških mestih, mestna oblast v Zagrebu pa je lokalom v središču glavnega mesta dovolila obratovanje 24 ur. Med bolj obiskanimi je bil gotovo koncert kontroverznega hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona v Splitu, ki si ga je ogledalo kar 50.000 obiskovalcev.

Opolnoči so na slovensko-hrvaškem mejnem prehodu Obrežje/Bregana umaknili napis Carina; s tem so prav vse slovenske meje odslej v modro-rumenih (evropskih) barvah, na mejnem prehodu Bajakovo s Srbijo pa so opolnoči postavili tablo EU.

Eni domov, drugi na Pantovčak

Večina visokih gostov, med katerimi pa, kot smo že poročali, ni bilo nemške kanclerke Angele Merkel, ki so jo v Zagrebu »prisrčno pričakovali«, a je v zadnjem trenutku udeležbo odpovedala, je že zapustila Zagreb, ostali so le še predstavniki držav regije, ki so se udeležili neformalnega zajtrka, ki ga je na Pantovčaku, v predsedniških dvorih, gostil hrvaški predsednik Ivo Josipović. Med njimi je bil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, zajtrk oziroma sestanek tako imenovane Skupine 8, poleg njega in gostitelja so bili navzoči tudi predsedniki Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Črne gore, Makedonije in Albanije, pa je bil namenjen »podpori nadaljnje širitvene politike v Uniji«.

Zamisel o Skupini 8 (novo nadaljevanje procesa Brdo), katere svojevrstna idejna očeta sta prav Pahor in Josipović, je po zagotovilih visokih diplomatskih predstavnikov dobila podporo tudi v Berlinu, Londonu in Evropski uniji. Na slovenski strani pravijo, da so se z udeležbo na omenjenem zajtrku »še dodatno potrdili dobri sosedski odnosi in iskren interes Slovenije za članstvo Hrvaške v Uniji, ki ga je izkazovala tudi s svojo podporo v času njenih prizadevanj za članstvo«.

»Etnični mozaik (balkanske) regije, ki se ne ujema z mejami, in druge neodpravljene posledice razpada Jugoslavije lahko motijo širitveni proces,« je decembra lani ugotovil bruseljski možganski trust Center evropskih politik. Makedoniji lahko poleg Grčije grozi z blokado še Bolgarija, srbsko-kosovsko vprašanje je že tako posebna zgodba, Hrvaška pa ima še vedno neurejena vprašanja o meji s Črno goro, BiH in Srbijo. Vse to so »zgodbe«, ki jim namerava Skupina 8, kot napovedujejo, (tudi) namenjati veliko pozornosti.

Danes bi morala biti v Zagrebu tudi konferenca igmanske pobude, ki naj bi se je udeležili predsedniki držav Srbije, BiH in še nekaterih drugih, vendar so udeležbo po odpovedi srbskega predsednika Tomislava Nikolića pozneje odpovedali tudi predsedujoči predsedstva BiH Nebojša Radmanović, nato pa tudi Ivo Josipović ter predsednik Črne gore Filip Vujanović in evropski komisar za širitev Štefan Füle.