Tiskane izdaje
Berlin – Svet ta čas pretresajo številne krize, resni borzni pretresi pa so videti stvar nedavne preteklosti. A pri Evropski centralni banki (ECB) spet svarijo pred (pre)visokimi vrednostmi borznih indeksov.
Nemški Dax se približuje magični meji 10.000 točk, pri Evropski centralni banki pa se ne veselijo, ampak se bojijo za stabilnost finančnega sistema. Prizadevanje investitorjev za čim večje donose lahko privede do »močne in kaotične razgradnje kapitalskih pritokov«, opozarjajo v zadnjem poročilu ECB o finančni stabilnosti.
Neuresničene napovedi
V več kot petih letih po bankrotu ameriške investicijske banke Lehman Brothers v svetu ni manjkalo črnogledih opozoril o nevarnostih za mednarodne finančne trge, pa so v tem času izgubljali le tisti, ki si v strahu pred njimi s svojim denarjem niso upali na borze. Že leta poslušamo tudi alarme zaradi domnevnega skorajšnjega razpada skupne evropske valute, pa so celo donosi grških obveznic medtem padli na šest odstotkov, španski in italijanski celo pod tri odstotke, Portugalska in Irska pa ne potrebujeta več finančne pomoči. Mnogi so napovedovali tudi visoko rast vrednosti zlata ter hiperinflacijo v ZDA in Evropi, a se nič od tega ni uresničilo.
S spretnim kriznim upravljanjem nemške kanclerke Angele Merkel je v Evropi zalegel »kar koli je treba« predsednika ECB Maria Draghija, zato zdaj skrbi, da prav v njegovi ustanovi opozarjajo na morebitne nove pretrese na finančnih trgih. Ekonomisti ECB sicer ocenjujejo, da je evrski finančni sistem v veliko boljšem stanju kot pred krizo, še vedno pa jih skrbijo slabi krediti in izgube velikih bank v EU. Še več, zaradi slabih napovedi gospodarske rasti vidijo »pomembno tveganje« za poslabšanje kakovosti posojil.
Te dni je na nove nevarnosti v finančnem sistemu opozarjala tudi voditeljica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, zaradi zavlačevanja z nujnimi reformami se po njenem prepričanju spet povečuje tveganje destabilizacije svetovnega gospodarstva. »Čeprav je nekaj sprememb v obnašanju, te niso dovolj globoke in obsežne, (finančna) industrija še vedno bolj ceni kratkoročne dobičke od dolgoročne preudarnosti, današnje bonuse bolj od jutrišnjih razmerij,« je Lagardova povedala na pravkar končani londonski konferenci o kapitalizmu.
Posebej je opozorila na škandale z dogovarjanjem o referenčnih obrestih libor in na pranje denarja, kar je v nasprotju s temeljnimi etičnimi normami. Na isti konferenci je pred prizadevanjem socialnih razmerij v družbi svaril tudi guverner Bank od England Mark Carney. Kazni za manipulacije so dosegle že milijarde dolarjev, a ni videti, da bi zalegle, zato Carney tudi v vlogi voditelja komisije za mednarodno finančno stabilnost napoveduje nove ukrepe za uveljavitev načel tržne poštenosti in za omejitev finančnih ustanov, ki so kot »prevelike za propad« nevarnost za vso družbo. »Letos moramo dokončati delo,« pravi predsednik centralne banke Združenega kraljestva.
Ti gospodarski voditelji ne sodelujejo v razpravah o temeljnih grehih kapitalizma, ki jih je s knjigo Kapital v 21. stoletju sprožil francoski ekonomist Thomas Piketty. Temu novinarji časopisa Financial Times očitajo velike računske in statistične napake pri dokazovanju vse večjih razlik v razvitih družbah. Predsednik indijske centralne banke in profesor na Graduate School of Business čikaške univerze Raghuram Rajan pa je skupaj z Luigijem Zingalesom že pisal o tem, da bi morali kapitalizem rešiti pred kapitalisti.
V čisto drugem pomenu kot Piketty sicer, saj po prepričanju Rajana in Zingalesa kapitalizem v bistvu pomaga vsem in še posebej revnim, svobodni konkurenci pa najbolj nasprotujejo privilegirani bogataši, na primer tisti, ki drago posojajo denar, zaradi česar se poslovanje komaj izplača. Avtorja verjameta, da tu laissez-faire ne pomaga, ampak morajo državne uprave zagotoviti svobodne trge, poleg njih pa še socialno varnost za tiste, ki se ne znajdejo v takšnem gospodarskem sistemu, najbolje v obliki dobrega izobraževalnega sistema, zdravstvenega zavarovanja in dostopa do finančnega sistema, da si bodo lahko ljudje sami ustvarjali bogastvo.
Vprašljiva politika
