Tiskane izdaje
Bruselj - Dvodnevni vrh EU je zakoličil nadaljnje ukvarjanje z ukrajinsko-rusko krizo in njenimi posledicami na več ravneh. Unija si sicer želi dialog, a nesprejemljivo rusko ravnanje želi kaznovati.
»Nezakoniti referendum je bil izpeljan na muhi kalašnikovk,« je bentil britanski premier David Cameron. Demokratične države Evrope da Rusiji ponujajo izbiro: moč diplomacije in deeskalacija napetosti ali mednarodna izolacija in čedalje strožje sankcije. Rusko gospodarstvo po Cameronovih besedah že občuti posledice ravnanja Kremlja. Borza je v mesecu dni padla za deset odstotkov, iz države beži kapital, njena bonitetna ocena se je znižala. Voditelji članic da so z močnim in enotnim odgovorom izpolnili obljubo.
Seznam tarč sankcij (zamrznitev računov in prepoved vstopa v EU) so v skladu s pričakovanji razširili z dvanajstimi ruskimi funkcionarji in krimskimi separatisti. Med njimi so novinar Dmitrij Kiseljov (razlog za kazen je njegovo propagandno delo), podpredsednik ruske vlade in nekdanji ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin, predsednik dume Sergej Nariškin, predsednica sveta federacije Valentina Matvijenko, svetovalca Vladimira Putina Vladislav Surkov in Sergej Glasjev, poveljnik ruskih oboroženih sil na Krimu Igor Turčenjuk.
Tudi na drugih ravneh Rusija dobiva negativna sporočila. Preklican je bil vrh EU-Rusija, ZDA napovedujejo tesnejše vojaško sodelovanje z državami na vzhodu Unije, gospodarski odnosi z »ruskim« Krimom bodo zamrznjeni. Tudi Francija namerava namestiti vojaška letala v baltskih državah in na Poljskem. To po besedah francoskega predsednika Françoisa Hollanda ni zaostrovanje, marveč znamenje solidarnosti. Po oceni diplomata pri EU se je v zadnjih tednih pokazalo, da imajo »Poljaki in Balti v genih strah pred Rusi«.
Naslednja raven je priprava kulise grožnje z gospodarskimi sankcijami. »Evropa dobiva okoli 25 odstotkov plina iz Rusije, polovica Gazpromovih prihodkov prihaja iz Evrope. Rusija bolj potrebuje Evropo kot Evropa Rusijo,« je ocenil Cameron. Konkretni načrti sicer še niso pripravljeni. V prihodnjih dneh in tednih se jih bodo lotile tako države članice kot tudi evropska komisija. Analizirale bodo njihov učinek. V veljavi ostaja pravilo, da bodo gospodarski ukrepi sprejeti samo, če bo Rusija nadaljevala zaostrovanje položaja v Ukrajini (onstran Krima).
»Zatiskamo si oči, če mislimo, da gospodarske sankcije ne bodo imele učinka,« je po vrhu EU ocenila predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. Zaostrovanje načrtov bi sicer utegnilo imeti vpliv na načrte za gradnjo plinovoda Južni tok, a premierka konkretnih vplivov na načrtovani veliki projekt, v katerem sodeluje tudi Slovenija, še ne vidi. Unija je na vrhu sprejela jasno politično zavezo k energetski osamosvojitvi. »Evropa pospešuje zmanjševanje energetske odvisnosti, še zlasti od Rusije,« je sporočil predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Opozoril je, da je bila Evropa zgrajena na skupnosti za premog in jeklo. »V drugih okoliščinah 64 let pozneje postaja jasno, da se mora premakniti v smer energetske unije,« je ocenil Van Rompuy
Evropska komisija bo do junija pripravila študijo o energetski varnosti EU in načrt za njeno zmanjšanje. To naj bi dosegli z večjo energetsko učinkovitostjo, raznolikostjo dobavnih poti, širjenjem obnovljivih virov. Energetsko naj bi s povezali z ZDA. Kljub temu glede žgoče teme, podnebno-energetskih ciljev po letu 2020, raje sploh niso omenili nobene konkretne številke.
V primeru držav s preskrbo bi znotraj Unije veljala solidarnost. Tudi ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je ob podpisu političnega dela asociacijskega sporazuma z EU izrazil pričakovanje, da bi v primeru ruskega zaprtja plina ali izsiljevanja z višjimi ceni dobivali plin iz EU. To bi tehnično sicer lahko bilo izvedljivo, toda nemška kanclerka Angela Merkel je opozorila, da je Ukrajina doslej za plin plačevala manj kot so cene pri evropskih ponudnikih energije. Jacenjuk je sicer prepričan, da se s podpisom sporazuma izpolnjujejo pričakovanja milijonov Ukrajincev, ki želijo biti del EU.
