Tiskane izdaje
Moskva - Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je tri tedne po uvedbi najostrejših ukrepov EU proti njegovemu režimu odobril prošnjo za pomilostitev dveh političnih zapornikov - najvidnejšega opozicijskega voditelja Andreja Sannikova in Dmitrija Bondarenka.
Pravoslavno veliko noč sta preživela v krogu svojcev in privržencev. Andrej Sannikov, nekdanji namestnik beloruskega zunanjega ministra in najbolj priljubljeni opozicijski predsedniški kandidat je bil obsojen na petletno zaporno kazen zaradi spodbujanja množičnih nemirov. V zaporu je sedel vse od spornih predsedniških volitev decembra 2010, ki so se končale z množičnimi opozicijskimi demonstracijami in povolilno represijo, zaradi katere je v zaporu končalo kar 700 predstavnikov opozicije. Dolga politična zima se je zanj končala, ko se je iz zapora v Vitebsku na severovzhodu države vrnil v Minsk.
Z vzkliki »Naj živi Belorusija!« in »Naš predsednik!« ga je ob vrnitvi pričakalo s cvetjem kakih 100 privržencev. »Hvala vam za podporo in solidarnost, ki me nista le osvobodili, ampak sta mi pomagali, da sem preživel. Vaša podpora in solidarnost sta spodbudili mednarodno solidarnost. Zdaj je naša glavna naloga, da osvobodimo tudi druge politične zapornike,« se je privržencem posvetil pred srečanjem z ženo Irino in štiriletnim sinom Danikom.
Kmalu nato je skupaj z drugimi aktivisti pričakal vrnitev svojega pomočnika Dmitrija Bondarenka, ki je dveletno zaporno kazen preživljal v zaporu v Mogiljovu na vzhodu države. »Svojo politično dejavnost bom nadaljeval, dokler Belorusija ne bo svobodna evropska država,« se je tudi Bondarenko zavezal, da se še ne bo upokojil. »Brez dvoma gre za sad evropskih sankcij. Evropa je zavzela ostro stališče. Če bo tako nadaljevala, bi morali izpustiti vse politične zapornike,« je njegova žena Olga izrazila prepričanje, da gre za zasluge Evropske unije, ki je pred tremi tedni zamrznila premoženje 29 beloruskih podjetij in črni seznam predstavnikov režima razširila še na 12 ljudi. Poleg tega je iz Minska odpoklicala vse veleposlanike držav članic.
»Beloruske oblasti pozivam, da brezpogojno izpustijo vse preostale politične zapornike in odstranijo ovire glede državljanskih in političnih svoboščin. To bo brez dvoma omogočilo izboljšanje odnosov med Evropsko unijo in Belorusijo,« se je na izpustitev odzvala visoka predstavnica Evropske unije za skupno zunanjo politiko Catherine Ashton. V zaporu je še 10 političnih zapornikov, ki se jim bodo posvetili na naslednjem zasedanju evropskega sveta za zunanje zadeve 23. aprila. »Pozivam tudi k izpustitvi še enega predsedniškega kandidata, Nikolaja Statkeviča in direktorja človekoljubnega centra Vjasna Aleśa Bjaljackega. Odvratna je misel, da v 21. stoletju v Evropi še vedno obstajajo politični zaporniki. Kot smo večkrat poudarili, je brezpogojna izpustitev vseh zapornikov vesti, nujen pogoj za obnovitev dialoga z beloruskimi oblastmi,« je poudaril predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz.
»Nemudoma je treba izpustiti vse politične zapornike. Nobeden ni ničesar kriv,« je bil odločen tudi prvi beloruski postsovjetski voditelj Stanislav Suškevič. Neodvisni beloruski politični analitik Aleksej Korol poziva k nadaljevanju pritiska na Lukašenka, ki se je, kot kaže, »odločil za krpanje odnosov z Zahodom in utegne kot že tolikokrat prej uspešno krmariti med Vzhodom in Zahodom«. Podobnega mnenja je tudi Aleksander Klaskovski, še en neodvisni politični analitik iz Minska, ki ne dvomi, da se je beloruski režim omehčal, ker mu v pogajanjih z Rusijo zmanjkuje manevrskega prostora. Evropo potrebuje zaradi bojazni, da namerava Moskva spodkopati belorusko suverenost.
