Evropski ministri opozarjajo, da grški dogovori o novih varčevalnih ukrepih ni dovolj za sprostitev finančne pomoči.

Atene − Grški premier Lukas Papadimos in njegovi koalicijski partnerji so danes dosegli dogovor o novih varčevalnih ukrepih, ki jih v zameno za sprostitev novega svežnja finančne pomoči v vrednosti 130 milijard evrov zahtevajo Evropska unija, Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka.

Predstavnica Papadimosovega urada je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočila, da bo dogovor omogočil uvedbo alternativnih načinov zategovanja pasu, o katerih se v zgodnjih jutranjih urah še niso dogovorili.

A očitno nov dogovor ni prepričal finančnih ministrov EU, ki se bodo danes srečali v Bruslju. Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je še pred srečanjem povedal, da bo morala Grčija pojasniti številne točke dogovora, preden bo dobila nov sveženj finančne pomoči. »Ne verjamem, da bomo danes dosegli dogovor,« je še povedal Juncker.

Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble je dejal, da grški načrt varčevanja še ni na tej točki, da bi ga lahko podpisali.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je dejal, da je grška vlada tista, ki mora z dejanji in zakonodajo o učinkovitosti predvidenih varčevalnih ukrepov prepričati evropske partnerje.

Sindikati napovedali splošno stavko

Še dodatni zategovanje pasu pa je na ceste znova prignalo protestnike, ki varčevanja države tudi najbolj občutijo. Pred sklenitvijo dogovora so sindikati za petek in soboto napovedali 48-urno stavko. »Boleči ukrepi, ki krepijo nezadovoljstvo med mladino, brezposelnimi in upokojenimi so nas stisnili v kot. Ne bomo jih tiho sprejeli. Družba bo vstala,« je povedal vodja sindikata Adedy Ilias Iliopoulos.

Celotni grški dolg znaša 350 milijard evrov, kar predstavlja približno 160 odstotkov bruto domačega proizvoda. IMF zahteva, da zadolžena država do leta 2020 svoj dolg zmanjša na največ 120 odstotkov BDP. Finančno luknjo bodo pomagali polniti tako zaposleni kot upokojeni. Država je namreč obljubila, da bo pokojnine zmanjšala za 15 odstotkov, minimalne plače za 22 odstotkov, brez dela pa bo stalo 15.000 javnih uslužbencev.