Evropski parlament: Terorizem je bil le pretveza za vohljače iz ZDA

Bruselj – Afera NSA, povezana z razkritji Edwarda Snowdna, je na stari celini sicer sprožila val ogorčenja, toda članice Unije so bile v odzivih bolj ali manj zadržane, četudi so bili tarča vohljačev sami voditelji evropskih držav, na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel.

Bolj odločno ukrepanje zahtevajo predvsem evropski parlamentarci, ki so vzeli zadevo pod drobnogled. Zadevo je preiskoval parlamentarni odbor za pravosodje in v osnutku poročila na več kot petdesetih straneh, ki ga je pripravil britanski laburist Claude Moraes, ostro kritizira vohljaško prakso NSA in nekaj članic EU. V zadnjega pol leta so zaslišali več strokovnjakov za tehnologijo, insajderje, pravnike. Glavna ugotovitev parlamentarcev je, da so prišli na dan dokazi o obsežnem, kompleksnem in tehnološko naprednem sistemu, narejenem v obveščevalnih službah.

Z njim da službe zbirajo, shranjujejo in analizirajo komunikacije, lokacije in podatke o povezavah ljudi po svetu. To poteka »v nezaslišanih razsežnostih« in »brez razlikovanja glede na sume«. Podatke o nedolžnih ljudeh da so zbirali »orjaško, sistematično, vsesplošno«. Nadalje ugotavljajo, da je bila bitka proti terorizmu le pretveza za množično zbiranje podatkov. Podatkov o teroristih da se ne da tako zbirati. Zato je verjetno, da so bili pravi cilji drugačni, tudi zbiranje informacij o gospodarstvu in industriji.

Pravi cilji zbiranja so bili drugačni

Parlamentarci so povabili Snowdna, naj pred njimi (po videokonferenci) priča o delovanju NSA. Negotovo je, ali je Snowden sploh pripravljen sprejeti vabilo strasbourških poslancev. Vsekakor pa od članic EU pričakujejo, naj škandala ne pometejo pod preprogo. Usodo čezatlantskega sporazuma o trgovini in investicijah povezujejo z upoštevanjem njihovih zahtev. Tako parlament naj ne bi ratificiral sporazuma (pogajanja o njem se bodo gotovo zavlekla še v prihodnje leto), če Američani ne bodo zagotovili spoštovanja evropske listine o temeljnih pravicah.

Poleg tega pozivajo članice, naj ne zagotavljajo več prenosa podatkov na podlagi načel iz ameriško-evropskega pakta safe harbour. V današnjih okoliščinah pakt namreč ne omogoča zaščite podatkov Evropejcev pri prenosu informacij iz EU v ZDA.

Praksa je namreč pokazala, da velika podjetja, ki bi morala delovati v skladu s sprejetimi načeli (Google, Microsoft, Facebook, Apple, Linkedin), sploh niso šifrirala podatkov. S tem so ameriškim službam omogočala njihovo prestrezanje. Velik obseg dostopa do tajnih podatkov se ne more obravnavati v kontekstu nacionalne varnosti.

Moraes v poročilu opozarja, da zasebnost ni razkošje, marveč temelj svobodne in demokratične družbe. V EU je tako že na mizi nova zakonodaja, ki kršiteljicam evropskih pravil grozi z drakonskimi kaznimi, globami do sto milijonov evrov. Zadnja odločitev o njih ne bo sprejeta pred letom 2015. Njihov cilj so predvsem spletna podjetja z druge strani Atlantika, ki v pravilih o spoštovanju pravic do zasebnosti iščejo predvsem luknje.

Tarča parlamentarne kritike niso le ameriške službe, marveč tudi obveščevalne dejavnosti Nemčije, Francije, Nizozemske, Britanije in Švedske. Od njih zahtevajo, naj uskladijo zakonodajo in obveščevalno prakso z evropsko konvencijo o človekovih pravic. Kočljivo je predvsem varovanje podatkov, spoštovanje zasebnosti, domneva nedolžnosti. Poleg tega pozivajo članice Unije, naj od tretjih držav ne sprejemajo podatkov, ki so bili zbrani nezakonito ali v nasprotju z evropskimi predpisi.