Tiskane izdaje
Hočemo realističen proračun, ki bo še naprej motor rasti in delovnih mest, ter klavzulo ponovnega pregleda, ki bo omogočila, da proračun čez tri leta ponovno preučimo, saj ne želimo varčevalnega proračuna vseh sedem let, je poudaril vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu, desnosredinske Evropske ljudske stranke, Joseph Daul.
»Proračunu lahko rečemo 'da' ali 'ne'. Sedanjemu predlogu bi rekli ne,« je po pisanju STA posvaril Daul. Tiste, ki parlamentu zaradi groženj z vetom očitajo neodgovornost, pa je spomnil, da mora biti evropski proračun uravnotežen in ne sme potoniti v rdeče številke. »Saj ne želimo prvič primanjkljaja,« je dejal. Prav tako je prvak evropskih konservativcev izrazil nezadovoljstvo s sprejemanjem odločitev za zaprtimi vrati, brez parlamenta. »To so kravje kupčije,« je poudaril.
Tudi vodja druge največje politične skupine, evropskih socialistov in demokratov, Hannes Swoboda je voditelje članic EU opozoril: »Ravnali bomo odgovorno, a to ne pomeni, da bomo sprejeli vse, kar bomo dobili na mizo.« »Lahko rečemo 'ne' in tudi bomo rekli 'ne', če ne bomo dobili proračuna, ki bo odgovarjal na vprašanja državljanov,« je dodal. Pri tem je Swoboda okrcal predsednika britanske vlade Davida Camerona, češ da ima vizijo velikega trga, pri evropskem proračunu pa gre za vizijo solidarnosti, ki jo želijo tudi Britanci, saj jih veliko priznava, da lahko krizo premagajo le z evropskim denarjem.
Vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt je nazorno povedal, kje parlament čevelj žuli. »Ne gre le za številke, gre tudi za ravnotežje moči med institucijami EU,« je po pisanju STA poudaril in izrazil nasprotovanje večletnemu proračunskemu načrtovanju, češ da je imela tako prakso bivša Sovjetska zveza. »Kdo je proračunska oblast? Voditelji ali Evropski parlament? V vsaki demokraciji je to parlament,« je dejal.
V tem duhu je šel Verhofstadt še dlje od Daula, ki je zahteval klavzulo ponovnega pregleda, in pozval k samoderogacijski klavzuli (sunset clause), ki bi unijo obvezala, da poišče čez dve ali tri leta nov konsenz glede nadaljnjega izvajanja proračuna. Še več, vodja evropskih liberalcev ne vidi nikakršnega problema v tem, da bi prihodnja poraba unije temeljila na proračunu za leto 2013, češ da je ta boljši od trenutnega predloga za večletni proračun. Če dogovora o večletnem okviru ni, se namreč unija financira na podlagi zadnjega letnega proračuna v prejšnjem večletnem finančnem okviru.
O tem se celo Nigel Farage strinja z mano, je še pripomnil Verhofstadt in se pošalil, da ta britanski evroskeptik počasi celo postaja »normalen« evropski poslanec.
Predstavnik evroskeptične skupine evropskih konservativcev in reformistov Martin Callanan pa je ocenil, da je današnja proračunska razprava poslancev "nesmiselna", saj se ključnemu igralcu, »prijatelju Hermanu«, ni zdelo niti vredno priti v parlament in pojasniti, kaj se res dogaja za zaprtimi vrati.
EU bo po njegovih besedah sicer še enkrat zamudila priložnost, da temeljito reformira svojo porabo, in bo pristala na proračun prejšnjega stoletja. Tistim, ki poudarjajo, da proračun mora biti gonilo rasti, pa je Callanan odvrnil: »Francoska krava bo s tem proračunom res izjemno zrasla.«
Slovenska poslanka Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je v sporočilu za javnost zatrdila, da vsak dogovor o proračunu na tej točki ni nujno dober dogovor. Napovedi o še večjem nižanju proračuna gredo po njenem prepričanju proti vsem zavezam, ki so jih voditelji podali ob svoji podpori evropskim idejam, politikam in projektom. Proračun unije mora po njenih besedah ostati instrument za realizacijo zastavljenih ciljev iz razvojne strategije Evropa 2020 ter tako zagotoviti izvajanje investicij in kohezijskih ter razvojnih programov, ki bi jih članice drugače v kriznih časih hitro črtale iz nacionalnih programov in proračunov.
Poslanec Jelko Kacin (Alde/LDS) pa je v izjavi za javnost izpostavil, da EU nujno potrebuje bolj transparenten način sprejemanja proračuna, predvsem pa večjo možnost prilagajanja proračuna spremembam, ki bodo nastopile v letih veljavnosti. »Proračun je okviren, zato bi moral biti bolj ambiciozen. Krčenje ni pot naprej, čeprav je za vlade članic to najbolj udobna in ljudem všečna pot. A če isti trdijo, da s(m)o že dosegli krizno dno, potem izhaja, da nas čaka rast, zato bi morali in tudi smeli povečati naš proračun tudi zato, da bi z njim še bolj pospeševali razvoj in rast,« je po pisanju Slovenske tiskovne agencije dodal Kacin.
Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso, ki se je prav tako zavzel za klavzulo ponovnega pregleda, je pozval voditelje, naj pridejo v Bruselj v duhu kompromisa, in opozoril, da bi bil neuspeh negativen signal v teh težkih gospodarskih časih. »Krize še zdaleč ni konec in večletni proračun je eno ključnih orožij v boju proti njej,« je poudaril.
