Tiskane izdaje
Portugalec je v govoru branil predvsem svoje delo na čelu evropske komisije kot mogočne institucije z več kot 30.000 zaposlenimi evrokrati. Glavni dosežek naj bi bil uspeh v bitki za ohranjanje evra med dolžniško krizo. Po Barrosovi logiki bi Unija morala biti velika pri velikih stvareh in manjša pri manjših; predvsem na energetskem področju da bi si morala zagotoviti večjo neodvisnost. To da je še posebno očitno z ukrajinsko krizo. Tudi prizadevanja za gospodarsko rast bi se morala okrepiti.
Za delo EU v prihodnjih petih letih bo ključno, kako si bo Unija začrtala program dela. Voditelji članic so na vrhu prejšnji teden postavili glavne cilje za prihodnje obdobje. Ti so med drugim krepitev notranjega trga Unije kot priložnost za delovna mesta, krepitev območja evra, boljše urejanje priseljenske politike. Bolj kot z vsebino se sama vrhuška evropske politike zadnje tedne ukvarja s kadrovskimi kupčijami, ki naj bi vodilnim članicam zagotovile dovolj vpliva na bruseljsko politiko in na drugi strani zagotovila ravnotežje med njimi.
Evropski parlamentarci (iz zmernih strank) so pozdravljali razplet vrha EU prejšnji teden, s katerim se je izpolnila njihova zahteva po imenovanju spitzenkandidata zmagovite strankarske družine na čelo evropskega parlamenta. Glede na prve nastope vodij poslanskih skupin se bo v prihodnjem obdobju še nadaljeval spopad med zagovorniki varčevanja in tistimi, ki želijo omiliti bruseljske javnofinančne zahteve. Vodja poslancev ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je, denimo, zagovarjal spodbujanje rasti, a glavna pot do nje da so strukturne reforme.
Na drugi strani je socialist Gianni Pittella zagovarjal večjo prožnost fiskalnih pravil, ki bi opešanim članicam zagotovila več manevrskega prostora pri zagonu gospodarstva. V manjših skupinah pogrešajo predvsem konkretne cilje. »Ni odgovorov na težave mladih, ni predlogov za izboljšanje prostotrgovinskega sporazuma za ZDA,« je bentila Gabi Zimmer iz Združene levice. Še več, varčevalni pritiski na članice naj bi se nadaljevali. Zelena Rebecca Harms pa je Barrosu in predsedniku evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu navrgla, da so njuni govori kot – copy & paste.
Razprava o vrhu je bila prva priložnost za nastope okrepljenih evroskeptikov in nacionalistov. Francozinja Marine Le Pen je napovedala nemirno zakonodajno obdobje. Tudi Nigel Farage iz britanskega Ukipa je novi mandat začel z novo različico svojega »cirkusa«. To, da premieru Davidu Cameronu ni uspelo preprečiti izbora Junckerja, v njegovih očeh ni nič tragičnega. »Cameronov poraz je kot Evrovizija. Ne glede na kakovost britanske pesmi bomo vedno izgubili, saj nas Evropejci ne marajo,« se je pridušal Farage. Tudi njegov britanski kolega, torijec Syed Kamall, se je jezil, ker da EU po volitvah vztraja pri statusu quo, kot da ni slišala sporočila volivcev, ki zavračajo oblikovanje evropske superdržave in zahtevajo reforme. Z njimi da bi Evropo pripravili za 21. stoletje. Vodja liberalcev (ALDE) Guy Verhofstadt je opozoril, da EU sicer res potrebuje temeljite premike (z oblikovanjem močne evropske politike), a spremembe, ki jih zahtevajo evroskeptiki, da pomenijo uničevanje Evrope.
Razčiščevanje odnosov
Po mnenju Tanje Fajon, ki je postala ena od podpredsednic poslanske skupine socialistov, EU potrebuje spremembe, predvsem bolj jasne politike, ki bi lahko pozitivno vplivale na življenje ljudi. To da je ključno za povrnitev zaupanja v njene institucije. Osredotočiti da se mora na gospodarsko rast, delovna mesta, konkurenčnost v globaliziranem svetu. Poseben izziv je po njenih besedah branjenje evropskih demokracij pred populistično, nacionalistično in ksenofobno retoriko. Poslanci iz Slovenije sicer ne morejo pričakovati funkcij v evropskem parlamentu. To je predvsem posledica majhnosti. Tako si, denimo, vodilne položaje v parlamentarnih odborih lahko izborijo le poslanci iz večjih držav.
