Tiskane izdaje
Aprila 2010 so Evropska unija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad odobrili prvi, 110-milijardni sveženj pomoči za Grčijo, obljuba varčevalnih ukrepov, h kateri so se morali zavezati, pa je sprožila ogorčene demonstracije. Lani jeseni so Grčiji odobrili še 130 milijard evrov, a pod pogojem, da uresniči stare varčevalne obljube in izvede nove. Ostro zniževanje plač v državni upravi in pokojnin je skupaj z novimi davki medtem že pokazalo rezultate, osnovni grški primanjkljaj, torej tisti pred prištetjem obresti, se je z 10,6 odstotka bruto domačega proizvoda leta 2009 že lani znižal na 2,4 odstotka, pomagal je tudi velikopotezni odpis dolgov zasebnih dolžnikov.
Grčija: Primanjkljaj manjši, rast tudi
Gospodarska rast pa se je tudi leta 2011 zmanjšala za sedem odstotkov, brezposelnost se je povečala na dvajset in skupna zadolžitev se povečuje še naprej. Po spomladanskih govoricah o grškem izhodu iz evra zdaj vsi čakajo na poročilo trojice o izvajanju programov. Zadnja poročila pravijo, da se v Atenah še upirajo odpuščanju več deset tisoč državnih uslužbencev ter novim rezom v zdravstveno, pokojninsko zavarovanje ter obrambo.
Na Irskem se je kriza drugače kot v Grčiji v državni proračun razširila iz nepremičninskega in bančnega sektorja, konec novembra 2010 pa je morala država EU, IMF, Veliki Britaniji, Danski in Švedski tudi uradno priznati, da potrebuje pomoč. Upnice so zagotovile 85-milijardni sveženj, Irska pa se je obvezala, da bo do leta 2015 proračunski primanjkljaj znižala pod tri odstotke BDP. Zaposlenim v državni upravi so znižali plače, korenito so oklestili izdatke za socialno varnost in davek na dodano vrednost povišali na 23 odstotkov.
Gospodarstvo je kljub temu še naprej drselo v rdeče številke in Irski so morali leta 2011 še dvakrat pomagati z nižanjem obresti na posojilo mednarodnih upnic. Letos julija pa so se donosi irskih obveznic, ki so leto dni pred tem šteli neznosnih dvanajst odstotkov, že spustili na 6,3 odstotka in padajo še naprej, Irska je konec tega meseca nekaj denarja celo že pridobila na prostih trgih kapitala. Čeprav so jim pred kratkim brez težav odobrili že sedmi obrok posojil, kar kaže, da bodo letos dosegli cilj 8,6-odstotnega proračunskega primanjkljaja (in 7,5-odstotnega v letu 2013), pa pri IMF pravkar zahtevajo pojasnila o srednjeročnem varčevanju.
Portugalska: v zameno
Španski dolg je ob izbruhu krize znašal le šestdeset odstotkov BDP, kar je bilo celih dvajset odstotnih točk manj od Nemčije in šestdeset manj od Italije, Grčije ali Irske, a tudi v tej državi so se med napihovanjem nepremičninskega balona usodno uštele banke. Maja 2010 so Španci sami naznanili varčevalne ukrepe, a tudi v Madridu so podcenili globino svoje krize, poleg tega pa je tudi v tej državi močno upadla gospodarska rast, brezposelnost se je povečala na petindvajset odstotkov. Španska vlada je junija vendarle zaprosila za evropsko pomoč in prejela zagotovila za posojila do sto milijard evrov. Pogoji so bili ugodnejši od tistih, za katere so se morale obvezati druge države v krizi, trgov pa niso prepričali, konec julija so donosi za španske desetletne obveznice dosegli skoraj osem odstotkov. Večina opazovalcev verjame, da je prav strah pred bankrotom velikih držav, kot sta Španija in Italija, predsednika ECB Maria Draghija prepričal, da je napovedal novo interveniranje na trgu državnih obveznic. Vsekakor so se po njegovem govoru v četrtek španski donosi znižali pod šest odstotkov.
Ciper: Rusija pomagala
Ciper se je v ospredje evrskih finančnih skrbi prerinil lani jeseni, ko so donosi za dolgoletne obveznice začeli presegati dvanajst odstotkov. Januarja letos je Cipru s poltretjo milijardo evrov pomagala Rusija, država s komaj 840.000 prebivalci, a z velikim bančnim sektorjem, še posebno izpostavljenim v Grčiji, pa je morala junija vendarle zaprositi za pomoč.
