FBI onesposobil mine v stanovanju morilca iz kinematografa

Še vedno ni jasno, zakaj je nadarjen študent postal morilec in v natrpani kinodvorani začel streljati na gledalce.

Objavljeno
22. julij 2012 10.56
Sebastjan Kopušar, New York
Sebastjan Kopušar, New York
Strokovnjaki za bombe so včeraj v težkih in debelih zaščitnih oblekah v Aurori v Koloradu pri 38 stopinjah Celzija počasi prodirali v stanovanje Jamesa Holmesa ter odstranjevali eksploziv in sprožilne naprave. Po njihovih podatkih bi prva naprava, ki je bila povezana z vhodnimi vrati, usmrtila vsakogar, ki bi hotel vstopiti.

Pri deminiranju so poskušali ohraniti čim več dokaznega gradiva, ki naj bi pomagal odkriti, zakaj se je do četrtka zvečer miren in po besedah njegovih profesorjev zelo uspešen študent nevrologije prelevil v krutega morilca, ki je vzel ducat življenj in ranil več deset drugih. Pred kinodvorano v Aurori številne sveče in cvetje spominjajo na tragedijo, ki je pretresla to predmestje Denverja. Štiriindvajsetletni storilec je včeraj še vedno molčal, forenzični psihiater Michael Stone pa trdi, da naj bi kazal tipične znake množičnega morilca, kot so zadržan značaj, osamljenost in izločenost iz družbe ter sovražen odnos do določenih skupin. Kolorado je država, kjer je smrtna kazen dovoljena, obramba z neprištevnostjo pa zelo omejena.

Padel pod streli, ko je poskušal zaščititi svoje dekle

V soboto so v medije počasi prihajala imena pokojnih in njihove življenjske zgodbe, od športne poročevalke Jessice Ghawi, ki se je le mesec pred tem za las izognila streljanju v kanadskem Torontu, do Matta McQuinna, ki je umrl, ko je hotel zaščititi svoje dekle. Medtem so policisti poskušali vstopiti v stanovanje, ki ga je 24-letni napadalec James Holmes natrpal z eksplozivom in spremenil v smrtonosno past.

Preštevanje mrtvih in ranjenih je pokazalo, da se je končno število zadnjih povečalo na kar 58. Oblast je včeraj obveščala družine pokojnih o njihovih izgubah, mediji pa so imenom poskušali dodati življenjske zgodbe in opisati njihove zadnje trenutke na polnočni premieri novega filma o Batmanu iz serije Vitez teme. Prvo je v javnost prišlo ime Jessice Ghawi, mlade športne novinarke, ki je le šest tednov prej v Torontu zaradi občutka tesnobe odšla iz trgovskega središča, v katerem se je nato zgodil strelski obračun med člani tolpe. Tokrat je bila med prvimi, ki so padli pod streli Holmesa.

Preiskava je pokazala, da je ta kupil karto za polnočno predstavo, nato pa se po začetku filma skozi zasilni izhod odtihotapil do avtomobila, kjer si je nadel zaščitno opremo in orožje. Skozi priprta vrata je vstopil v dvorano, s polavtomatsko puško, šibrovko in pištolo, na sebi je imel neprebojni jopič, čelado in plinsko masko. Gledalci so najprej menili, da gre za del premiere, tudi odvržena granata solzivca jih še ni prestrašila, paniko je sprožil prvi strel v strop dvorane. Nato je začel sistematično streljati v množico, ki je iz natrpane dvorane drla proti izhodom.

Matt McQuinn je poskušal zaščititi svoje dekle, ko so ga pokosili streli, ki so zadeli tudi njo, a je preživela. Umrl je uslužbenec kina Alex Sullivan, ki je na premieri praznoval svoj 27. rojstni dan. Umrla sta dva vojaka, mornar John Thomas Larimer in rezervist letalstva Jesse Childress. Tragedija je imela tudi svetle trenutke, ko so najpogumnejši reševali ljudi okoli sebe. Mladi Durell Brooks je prestregel kroglo, ki bi pokosila Patricio Legarreta, nato pa kljub rani v nogi pomagal njej - tudi ona je bila ranjena v nogo - in njenima hčerama na prosto.

Preiskovalci še vedno poskušajo ugotoviti, zakaj je 24-letni magister nevrologije, ki je veljal za vzornega študenta, »najboljšega med najboljšimi«, kot so ga opisali na njegovi prejšnji univerzi v Kaliforniji, opustil doktorski študij v Koloradu in se začel pripravljati na krvavi pohod. Preiskovalci so sporočili, da se je zaprl vase in ne želi sodelovati z njimi, mediji ugibajo, da so očitno zmedeni um navdihnili filmi in stripi o Batmanu, saj si je rdeče pobarval lase, policistom pa je menda dejal, da je Joker, eden od zlih junakov.

Holmesov preblisk normalnosti se je zgodil takoj po napadu, ko je policiste mirno pričakal pri avtomobilu in jih opozoril, da je njegovo stanovanje eksplozivna past. Včeraj je več sto stanovalcev petih zgradb v Aurori nestrpno čakalo, da bodo policisti deaktivirali eksploziv, s katerim je Holmes želel vzeti še nekaj več življenj. Po besedah Franka Fanie, tiskovnega predstavnika policije v Aurori, bo čiščenje morda trajalo več ur, v stanovanje pa so najprej poslali robota.

Poveljnik policije Dan Oates je dejal, da v svoji karieri še ni videl takšnega prizora: ko so s pomočjo lestev razbili okna v drugem nadstropju stanovanjske zgradbe, so naleteli »na preplet žic, na vedra, polna nabojev, na vrče s tekočimi kemikalijami in predmete, podobne minometnim granatam«, vse pa je bilo menda povezano z žičnimi sprožilci. Naboji v stanovanju so del več kot 6000 kosov velike zaloge, ki jo je kupil na spletu. Povsem legalno je kupil tudi štiri kose orožja (polavtomatsko puško AR-15, šibrovko na 12 nabojev ter dve pištoli glock). Na spletu je nakupil tudi zaščitno opremo. Nihče ni ničesar posumil, saj Holmes pred tem ni imel policijske kartoteke, naredil ni niti prometnega prekrška.

Kot ponavadi po večjih strelskih napadih je v liberalnem delu medijev in javnosti izbruhnila razprava o prelahki možnosti dostopa do orožja v ZDA, vanjo se je vključil tudi newyorški župan Michael Bloomberg, ki je oba predsedniška kandidata, predsednika Baracka Obamo in republikanca Mitta Romneyja, pozval, naj poleg tolažečih besed govorita tudi o svojih stališčih do nadzora nad orožjem. Dostop do njega Američanom zagotavlja drugi amandma ustave, brani pa ga zelo močno in vplivno državno orožarsko združenje NRA, ki ga podpira celotna politična desnica.

»Jasno nam je, da se je spodnji dom kongresa pomaknil povsem na desno in v bistvu postal podružnica NRA,« je nemoč za spremembe opisal Ladd Everitt, predstavnik koalicije organizacij za boj proti nasilju s strelnim orožjem. V ZDA vsako leto ustrelijo približno sto tisoč ljudi, pri čemer jih trideset tisoč umre. Oboroženo je skoraj vsako drugo ameriško gospodinjstvo, saj vsako leto prodajo približno 4,5 milijona kosov orožja, v rokah Američanov pa je ta trenutek 284 milijonov kosov legalno kupljenega orožja.