Mo.Z.
København - Po dveh tednih je podnebna konferenca v Københavnu v zaključni fazi, a očitno ne v fazi epiloga. Pogajalci iz 193 držav so razpravljali vso noč, vendar se okrog ključnega problema - omejitve emisij toplogrednih plinov - niso uspeli sporazumeti. Sprejeli so sicer soglasje v zvezi s financiranjem in temperaturo. Osnutek predloga tako predvideva 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020 za pomoč revnim državam ter omejitev globalne otoplitve za dve stopninji Celzija, za kar znanstveniki pravijo, da je najnižja še sprejemljiva meja.
Vrzeli ostajajo
Švedski okoljski minister Andreas Carlgren je dejal, da lahko morebitnemu sporazumu odpreta vrata le največji onesnaževalki Kitajska in ZDA. "Glede same rešitve in s tem osnutka so ogromne razlike. Vse do zadnjih minut srečanja se bomo potrudili narediti najbolje, kar lahko," je dejal švedski premier Fredrik Reinfeldt.
Obama: Amerika bo izpolnila obveznosti
Srečanja se je na njegov zadnji dan udeležil tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki se bo menda sestal s kitajskim premierom Wen Jiabaom, poroča agencija Reuters. "Osrednja težava poganj leži prav na strani teh dveh držav, ki stalno zavirata proces, in seveda ostale države z naftno zalogo," pravi Carlgren.
Kot je dejal ameriški predsednik, je prepričan, da bo Amerika izpolnila vse obveznosti, in sicer, da bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 17 odstotkov do leta 2020 in do leta 2050 za 80 odstotkov. "Amerika bo za dosego teh ciljev naredila vse, ne glede na to, kaj se bo zgodilo na današnjem srečanju," je dejal Obama. Kitajski premier Wen Jiabao je prav tako sporočil, da se bo Kitajska držala dogovora tudi z dejanji in ne samo z besedami.
Kitajska je bila med samimi razpravami tarča kritik, ker kot največja onesnaževalka ni ponudila konkretnih predlogov glede zmanjšanja emisij ogljika in ker se upira mednarodnemu nadzoru nad izpusti. Ameriki pa se očita, da je svojo pomoč in predloge ponudila šele tako pozno.
Sarkozy: Evropa je enotna
"Diskusija je sicer potekal brez motenj in dobra novica je, da še traja," pravi francoski predsednik Nicolas Sarkozy. "Slaba novica pa je, da nismo dosegli dogovora." Kot še pravi, je v pogajalski sobi namreč preveč napetosti, pogajanja pa po Sarkozyjevih besedah blokirajo države kot so Kitajska, ki noče sprejeti nadzorne vloge, potem je tu še Indija, ki noče omejiti emisij ogljika. "Evropa je popolnoma zedinjena, tako tudi velik del Afrike. Tudi naša stališča so blizu stališčem ZDA," pravi francoski predsednik.
"Pripravljeni smo sodelovati pri samem financiranju, če bomo dosegli dogovor glede ključnih točk," pa parvi brazilski predsednik Luiz Inacio Lula Da Silva.
Dva tedna pogovorov okrog boja s podnebjem so okrepila spor med revnejšimi in bogatejšimi državami. Države v razvoju namreč pravijo, da bogate države nosijo zgodovinsko odgovornost za nastalo podnebno situacijo in bi prav one morale biti tiste, ki bodo iskale rešitve in se jih držale.
Morebitni dogovor bi morda lahko finančno pomoč najrevnejšim državam še povečal, in sicer za 30 milijard dolarjev na leto. Kot je dejal evropski delegat, na nočnem srečanju niso našli skupnega jezika okrog ključnih vprašanj, kot sta časovna omejitev in omejitve glede emisij toplogrednih plinov. "Položaj je skoraj brezizhoden," pravi delegat. "Zediniti se nismo uspeli niti o tem, kako naj besedilo poimenujemo - ali bo to deklaracija, izjava ali kaj drugega."
VIDEO: Obama pozval voditelje v Københavnu naj sprejmejo podnebni dogovor, čeprav je nepopoln, saj je nujen (video je v angleškem jeziku)