Vse dosedanje volitve je zaznamoval razkol med proruskim vzhodom in jugom in proevropskim zahodom države in tokratne volitve niso izjema. Na vzhodu podpirajo Viktorja Janukoviča, na zahodu pa Julijo Timošenko.

Kijev - V največji evropski državi s 46 milijoni prebivalcev in 36,6 milijona registriranih volivcev volijo petega predsednika po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Vse dosedanje volitve je zaznamoval razkol med proruskim vzhodom in jugom in proevropskim zahodom države in tokratne volitve niso izjema. Na vzhodu podpirajo predsednika Stranke regij Viktorja Janukoviča, na zahodu pa premierko Julijo Timošenko, ki sta v prvem krogu predsedniških volitev 17. januarja prejela največ glasov. Javnomnenjske raziskave več možnosti za zmago pripisujejo Janukoviču, ki mu napovedujejo do 11-odstotno prednost.

Dvakratni premier in pred petimi leti poraženi predsedniški kandidat Janukovič je obraz vzhoda in juga države. Robat in okoren, kot so tamkajšnji premogovniki in jeklarski obrati. S sloganom Obstaja voditelj, obstaja država, cilja na kaos, v katerem se je država znašla po petih letih vladavine oranžnega tabora. Za črno ovco oranžne revolucije, ki se je morala zaradi nepravilnosti na volitvah s predsedniškega položaja umakniti, čeprav mu je Rusija že čestitala za zmago, je v igri bržkone tudi precej osebnega maščevanja. »Storil sem vse, da bi preprečil norosti zadnjih petih let. Cilj oranžnih je bil oslabiti Rusijo, ne pa okrepiti našo državo,« je opozarjal v predvolilnih nastopih. Od nekdaj je veljal za proruskega kandidata, česar se že nekaj časa poskuša otresti. Zagovarja nevtralno držo in podpira približevanje Evropski uniji, ne pa tudi članstvo v zvezi Nato.

Podobo togega politika je v času predvolilne kampanje pilil ameriški strokovnjak Paul Manafort, ki je nespretnemu govorcu bržkone tudi svetoval, naj se izogiba televizijskim srečanjem z jezično tekmico. Kadar govori v ukrajinščini, ki ni njegov materni jezik in se je je začel učiti šele pred kratkim, je še vedno pogosto tarča posmeha.

Zaradi telesnega napada in kraje je v mladih letih dve leti preživel v zaporu, kjer je dobil nadimek »merjasec Vitja«. Zdaj 59-letni nekdanji strojni inženir je poročen oče dveh sinov, v prostem času pa igralec tenisa, lovec in rejec golobov. Rodil se je delavski družini v rudarski regiji Doneck na vzhodu države, od koder je tudi najbogatejši ukrajinski oligarh Rinat Ahmetov, ki je njegov glavni politični boter.

Premierka Julija Timošenko je obraz zahoda države. Elegantna in nacionalistično nastrojena, kot je denimo upravno središče Lvov, ki močno spominja na Dunaj. Prva dama ukrajinske politike je na prvi pogled čisto nasprotje svojega tekmeca, v resnici pa ni čisto tako. Ljubiteljica bele barve, v kateri se je pojavila tudi na prvem krogu volitev, z belim tigrom pa jo je mogoče videti tudi na predvolilnih plakatih, je vse prej kot nežna političarka. Z nasprotniki obračunava brezkompromisno, kar je na svoji koži občutil tudi dosedanji predsednik Viktor Juščenko, nekdanji tesni zaveznik, zdaj pa oster nasprotnik. »Princesa oranžne revolucije« in ponosna lastnica tradicionalne ukrajinske naglavne kite, za katero zlobneži pravijo, da je umetna, je v prvi vrsti pragmatična političarka. Zavzema se za boljše odnose z Rusijo in približevanje Evropski uniji, podpisala pa je tudi pismo o podpori vstopu v zvezo Nato.

Leta 1996 je bila prvič izvoljena v parlament, tri leta pozneje pa je v vladi že skrbela za energetski sektor, ki ga pozna do potankosti. V 90. letih je vodila Združene energetske sisteme, kjer so uvažali in preprodajali ruski plin, s čimer si je prislužila neizmerno bogastvo, pa tudi mednarodno tiralico, ki jo je zaradi domnevnih poslovnih prevar razpisala Moskva, a jo je kasneje preklicala. Iz podobnih razlogov jo je nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma posadil v ječo, od koder so jo zaradi pomanjkanja dokazov izpustili po štiridesetih dneh. Prav ta izkušnja jo je po mnenju poznavalcev spodbudila v politično bitko, ki jo je pripeljala do tekme za predsedniški položaj.

49-letna »železna lady« in ena najbogatejših Zemljank, menda težka kar 11 milijard dolarjev, se je rodila v delavski družini v Dnepropetrovskem na vzhodu Ukrajine in je po izobrazbi doktorica ekonomije, obiskovala pa je tudi rudarsko univerzo, ki pa je ni končala. Poročena je s poslovnežem Oleksandrom Timošenkom in ima 30-letno hčer Eleno. Njen največji konjiček so brez dvoma draga oblačila in modni dodatki, menda pa je tudi navdušena športnica, ki rada plava in drsa ter igra odbojko in tenis.