Mo.Z./Š. Ro./Ti. K.
Oslo - Ameriški predsednik Barack Obama je na slovesnosti v Oslu prejel Nobelovo nagrado za mir. Na novinarski konferenci z norveškim premierjem Jensom Stoltenbergom je dejal, da si morda drugi kandidati bolj zaslužijo nagrado kot on, da pa ima namen nagrado izkoristiti za doseganje trajnega miru in varnosti v svetu, stabilizacije Afganistana, reševanje podnebnih vprašanj in jedrske oborožitve. Njegovo delovanje v prihodnosti naj bi utišalo kritike o upravičenosti nagrade.
Obama je ob podelitvi Nobelove nagrade dejal, da mora ZDA držati moralne standarde, ko vstopa v vojne, ki so potrebne in upravičene. Kot je dejal, nagrado sprejema "z vso hvaležnostjo in ponižnostjo." "To je nagrada, ki nam sporoča, da kljub krutosti in stiski našega sveta, nismo ujetniki naše usode. Kaže, da naša dejanja štejejo in lahko tok zgodovine obrnejo v smer pravice."
"V primerjavi z izrednimi dosežki Mandele ali dosežki kakega drugega dobitnika Nobelove nagrade so moji precej manjši," je dejal Obama. Po njegovih besedah je na svetu veliko ljudi, ki bi si to nagrado zalužili bolj kot on sam. "Veliko je moških in žensk, ki so tepeni in zaprti zato, ker se v okviru humanitarnih organizacij borijo za pravice in pravičnost in veliko je tudi takih - nepoznanih, ki s pogumom in sočutjem inspirirajo druge po vsem svetu."
Uporabo sile je po njegovih besedah med drugim moč opravičiti v samoobrambi ali na humanitarni osnovi, kot primer slednjega pa je navedel posredovanje na Balkanu in "v drugih krajih, ki jih je zaznamovala vojna". Ob tem je poudaril, da ZDA ne morejo delovati same, in pozval k okrepitvi delovanja mirovnih sil.
"Zgolj verjeti v mir je le redko dovolj za to, da ga tudi dosežemo," je še dejal ameriški predsednik, ki je spregovoril tudi o vojakih, ki se jih je nedavno odločil poslati v Afganistan. Kot je dejal, se zaveda, da bodo "nekateri ubijali, nekateri bodo ubiti". "Ne glede na to, kako je opravičena, vojna obljublja človeško tragedijo," je še dejal. Ponovno je poudaril pomen ameriške prisotnosti v Afganistanu, ker bo samo na tak način, z uporabo sile, dosežen željeni mir.
Prav glede vprašanja Afganistana, kamor je prejšnji teden ZDA poslala dodatnih 30.000 vojakov, je nagrajenec deležen najglasnejših kritik. Medijem je zatrdil, da ni dvoma o začetku umika ameriških sil iz Afganistana julija 2011.
"V začetku julija 2011 bomo začeli prenašati odgovornost na Afganistance in afganistanske varnostne sile," je dejal ameriški predsednik.
Akademija je Obami nagrado podelila na podlagi "izjemnega prizadevanja za krepitev mednarodne diplomacije in sodelovanja med ljudmi". Vseeno je Obama v zadnjih tednih oznanil, da bo v Afganistan v boj poslal še dodatnih 30.000 vojakov.
Podelitev Nobelove nagrade za mir Obami je sicer sprožila mešane odzive. Mnogi so mnenja, da je nagrado neprimerno podeliti nekomu, ki je kot državni vodja vpleten v vojni v Iraku in Afganistanu. Tega se očitno zaveda tudi Bela hiša, saj je njen predstavnik Robert Gibbs zatrdil, da Obama "razume, da ne spada v isto druščino kot Nelson Mandela in mati Tereza".
V Oslu so se ob hotelu, kjer je potekala slovesnost, zbrali številni protestniki in nasprotniki vojne. Varnostni ukrepi v norveški prestolnici so zato močno poostreni.
"Protestiramo proti Obami, ki niti najmanj ni človek miru," je dejala ena od prostestnic. Več kot 6000 ljudi se je v norveški prestolnici udeležilo mirnega pohoda ob svečah. Pohod, s katerim so nekateri udeleženci izražali svoje nasprotovanje jedrskemu orožju in nosili simbole miru, se je končal pred hotelom Obame v Oslu, kjer sta jih z balkona pozdravila tudi ameriški predsednik in ameriška prva dama Michelle Obama.