Danski premier Lars Loekke Rasmussen bo prevzel mesto predsedujočega pri pogajanjih na podnebnem vrhu v Københavnu in bo zamenjal dansko ministrico za okolje Connie Hedegaard, ki bo odslej vodila neformalna pogajanja.
København - Medtem ko pogajalci na mednarodni podnebni konferenci v Koebenhavnu še vedno niso uspeli doseči občutnega napredka pri ključnih elementih dogovora, ki naj bi omogočil sklenitev globalnega sporazuma v boju proti podnebnim spremembam, pa se je pritisk protestnikov na prizorišče konference povečal, policija pa je priprla 230 protestnikov.
Delo konference je prešlo iz strokovne v politično fazo, pogajanja pa so še vedno v slepi ulici. Dosedanja predsednica konference Connie Hedegaard, nekdanja danska ministrica za okolje in kandidatka za novo evropsko komisarsko za podnebne spremembe, je zato odstopila s predsedniškega mesta in ga prepustila danskemu premieru Larsu Lokkeju Rasmussenu.
V København prihaja vse več svetovnih voditeljev, ki bodo v četrtek in petek sodelovali na podnebnem vrhu. Rasmussen naj bi tako v naslednjih dobrih dveh dneh skušal v dialogu s skoraj 120 svetovnimi voditelji, med njimi bo tudi slovenski premier Borut Pahor, doseči dogovor, ki naj bi vodil v celovit globalen režim za spopadanje s podnebnimi spremembami.
Glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov tako še vedno ostaja razkorak med razvitimi državami in državami v razvoju. Prve zaenkrat ne pristajajo na večje zmanjšanje emisij od že predstavljenih zavez, še posebej ker v ameriškem kongresu najverjetneje vse do pomladi prihodnje leto ne bodo sprejeli podnebne zakonodaje, ki bo uzakonila zmanjšanje izpustov v ZDA za najverjetneje skromne štiri odstotke glede na leto 1990.
Še vedno pa je nejasno tudi, kakšna naj bi bila sploh pravna oblika novega sporazuma. Večina razvitih držav in večji del manj razvitih držav se tako nagiba k predlogu o novem ciljnem obdobju Kjotskega protokola, ki se izteče leta 2012, v katerega bi vključili nove zaveze glede zmanjšanja emisij do leta 2020. Države v razvoju se bojijo, da v nasprotnem primeru sploh ne bi bilo pravnih zavez.
Pritisk protestnikov se krepi
Napetost pa pred prihodom voditeljev narašča tudi pred konferenčnim središčem Bella v koebenhavnskem predmestju. Okoli 1500 protestnikov je namreč skušalo vdreti v center in konferenco spremeniti v ljudsko zborovanje. Pogajalcem namreč očitajo, da se ne zavzemajo za ambiciozne ukrepe.
Policija se je odzvala zelo ostro in priprla 260 oseb ter sprožila številne obsodbe zaradi nasilnosti. Protestnikom se je pridružilo tudi 200 delegatov iz revnejših držav, ki so izražali ogorčenje nad potekom pogajanj. Nekateri so celo zažgali svoje akreditacijske značke.