Bruselj - Predsedujoča Francija bo s pravno službo sveta EU in evropske komisije poskušala najti formulacijo, ki bi omogočila odpiranje in zapiranje nadaljnjih poglavij na pristopnih pogajanjih s Hrvaško, ne da bi prejudicirali izid reševanja problema meje med državama, so Delu povedali po zasedanju odbora stalnih predstavnikov članic EU, ki je v dveh delih - v sredo in včeraj - obravnaval priprave na medvladno konferenco (19. decembra). Ob tej priložnosti naj bi po ambicioznem načrtu Pariza odprli »čim več poglavij skupne zakonodaje«. V igri so »tako rekoč vsa poglavja«, točneje deset od preostalih dvanajst, kajti obravnavanje konkurence preprečuje neuresničena prestrukturacija ladjedelništva, iz Zagreba pa še dolgujejo pogajalsko stališče o pravosodju in temeljnih pravicah.
Spravno besedilo, ki ga ob sodelovanju bruseljskih pravnikov pripravlja francosko predsedstvo, naj bi omogočilo »pravno jamstvo«, ki ga je zahtevala Slovenija v pismu predsedujoči članici Unije, toda ta »dokaj splošna formulacija« se ne bi opredeljevala za nobeno od držav niti vpletala v bistvo spora med sosedama zaradi meje. Predsedujoča članica »upošteva stališče Slovenije« in si bo prizadevala, da pogajalska stališča ne bodo prejudicirala meje, hkrati pa poudarja, da pristopna pogajanja potekajo ločeno od reševanja dvostranskih in ozemeljskih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško.
Toda, kot nadalje zatrjujejo v krogih francoske diplomacije, »je položaj zaradi dvostranskih težav med Hrvaško in eno članico Unije (Slovenijo) zapleten«, vendar, kljub temu da sta do medvladne konference preostala le še dva tedna, v predsedujoči državi skupnosti upajo na pravočasno odblokiranje zapleta, kar bi omogočilo odpiranje novih poglavij pravnega reda. A tudi če bi Slovenija umaknila sedanje zadržke, bi na pristopnih pogajanjih sredi meseca lahko odprli ali zaprli kvečjemu pet poglavij, je Delo izvedelo po razpravi v odboru stalnih predstavnikov članic EU. Na tem seznamu so poglavja o čezevropskih omrežjih, okolju, carinski uniji, ribištvu ter zunanji, varnostni in obrambni politiki. Zadnje je obenem eno od področij, za katera je Slovenija že sredi oktobra zahtevala, da mora Hrvaška umakniti dokumente, ki bi lahko kakor koli prejudicirali določanje meje med državama. Na tej listi so še poglavja o prostem pretoku kapitala, davkih, regionalni politiki in koordinaciji strukturnih instrumentov ter pravica, svoboda in varnost.
Tudi na bližnjem zasedanju sveta zunanjih ministrov (8. decembra) bo Unija opozorila Hrvaško na nujnost urejevanja odnosov in vprašanja meja s sosedami. V še vedno zaupnem osnutku sklepov, ki ga je pridobilo Delo, Unija opozarja kandidatko, da »se morajo nadaljevati prizadevanja za (razvoj) dobrih sosedskih odnosov, še posebno iskanje dokončnih rešitev za dvostranske probleme s sosednjimi državami, predvsem o vprašanju meja«. Kar trije odstavki so namenjeni pristopnemu procesu, pri čemer svet EU poudarja, da bo »tempo pogajanj še nadalje odvisen od napredka Hrvaške pri izpolnjevanju postavljenih pogojev za odpiranje in zapiranje poglavij (pravnega reda)«. Poglavja, pri katerih so tehnične priprave že dokončane, bodo odprta ali zaprta začasno, »napredovanje Hrvaške k sklepni fazi pogajanj bo odvisno predvsem od uresničevanja političnih, gospodarskih, pravosodnih in administrativnih reform«. »Okvirni in pogojni časovni načrt, ki ga je pripravila komisija« - ta omenja, da bi naša južna soseda do konca prihodnjega leta ob ustreznem napredku reform lahko končala tehnični del širitvenih pogajanj - »pomeni koristno sredstvo, ki naj Hrvaški pomaga pri pomembnih prizadevanjih, ki jih mora kandidatka še vložiti, da bi dosegla sklepno fazo procesa.
Iz sobotne tiskene izdaje Dela!