Francija in ZDA: Partnerstvo s senco zapletenih odnosov

Oživljenega prijateljstva med državama ni zasenčilo niti razkritje ameriškega prisluškovanja.

Objavljeno
11. februar 2014 23.32
USA-FRANCE/
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Desetletje po ameriškem preimenovanju pomfrita v krompirček svobode Francija in ZDA razglašata, da sta ponovno tesni prijateljici. Ohlajeni odnosi zaradi druge iraške vojne so pozabljeni. Predsednik François Hollande je obiskal Washington v času, ko se ZDA umikajo, Francija pa odločno pošilja vojake po svetu.

Predsednik Barack Obama je v ponedeljek, ko je svojega gosta najprej odpeljal v muzej tretjega ameriškega predsednika in velikega frankofila Thomasa Jeffersona, poudaril, da sta državi obnovili zaupanje, česar »si pred desetletjem nihče ni predstavljal«. Po besedah ameriškega predsednika posestvo v Monticellu simbolizira dolgoletno zgodovino med ZDA in Francijo, ki je Američanom pomagala izbojevati neodvisnost.

Toda virginijska plantaža nekdanjega ameriškega veleposlanika v Parizu je bila hkrati simbol za drugačne vrste težav, ki tarejo Washington in Pariz. Jefferson je dolgo zbujal nelagodje v ameriški (beli) družbi zaradi odnosa s temnopolto sužnjo Sally Hemmings. Ljubezenske težave francoskega gosta so vir številnih zadreg, s katerimi se je te dni srečeval državniški protokol.

Zaradi ločitve od Valérie Trier­weiler so morali uničiti tristo vabil za državniško večerjo, nato so se spraševali, koga posaditi poleg predsednika Obame, medtem ko je bila vsaj prva dama Michelle Obama rešena dneva čajank. Afera je povsem zasenčila vsebino obiska, saj so tudi najbolj ugledni mediji premlevali pikantne podrobnosti iz francoske predsedniške palače.

Enaka stališča do vojaškega posredovanja

Pod glazuro diplomatskega leporečja se skrivajo precej bolj zapleteni odnosi, kot je videti na prvi pogled. Državi sta resnično pokrpali potrgane vezi, ki jih je povzročila iraška avantura Georgea Busha mlajšega, toda predsedniški objemi prihajajo po grobi iskrenosti ameriške diplomatke Victorie Nuland in njenih besedah o tem, kaj si ZDA mislijo o EU. Poleg tega je med Parizom in Washingtonom vrsta drobnih nesoglasij, od odnosov z Iranom do pogajanj pri sklepanju čezatlantskega trgovinskega sporazuma.

Desetletje po Iraku je nemajhna ironija, da imata državi najbolj usklajene poglede pri urejanju sveta z vojaško silo. Medtem ko se ZDA pospešeno umikajo z bojišč, je Francija vodila vojaške akcije v Libiji in samostojno posredovala v Maliju in Srednjeafriški republiki, ZDA so ji stale ob strani z logistiko in obveščevalnimi podatki. Predsednik Hollande je edini v Evropi odločno postrojil letala za napade v Siriji in bil skoraj užaljen, ko je Obama klonil pod domačim in mednarodnim pritiskom.

Francoski obisk je tako ponovno spodbudil analitike, ki zagovarjajo posredovanje proti sirskemu režimu. »Sklicevati se moramo na načelo odgovornosti za zaščito, po katerem mora mednarodna skupnost varovati žrtve, če država ne more zaščititi državljanov pred množičnimi krvoločnostmi,« sta v New York Timesu pozvala Danny Postel in Nader Hashemi iz Središča za bližnjevzhodne študije.

Državi sta na isti strani tudi pri prizadevanjih, da bi Iranu preprečili izdelavo jedrskega orožja, toda Washington je ujezila francoska navdušenost nad lajšanjem sankcij in krpanjem gospodarskih vezi z Iranom. Po besedah ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja obisk dobre stotnije francoskih poslovnežev prejšnji teden v Teheranu ni koristil pritisku mednarodne skupnosti na iranski režim. Predsednika sta se včeraj strinjala, da je »treba uveljavljati obstoječe sankcije«, kot je novinarjem dejal Obama.

Domače težave

Hollande je med evropskimi voditelji ta hip najbolj usklajen z ameriškim kolegom. »Priča smo robustnim odnosom pri zunanji in varnostni politiki. Tega nismo pričakovali, ko je Hollande prevzemal oblast, je pa okrepilo dvostranske odnose,« je ugotovila Heather Conley iz organizacije Središče za strateške in mednarodne študije (CSIS). Jeremy Shapiro iz vplivne ustanove Brookings je prepričan, da Francija za ZDA ostaja težavna partnerica, toda »ko se državi strinjata, sta pripravljeni delovati in pomagati, kar je danes redko«.

Francosko odločnost mnogi po svetu pripisujejo Hollandovi šibkosti doma, kjer ga podpira manj kot petina volivcev, država pa se sooča s šepajočim gospodarstvom. Pri Obami ne bo iskal le nasvetov, kako oživiti gospodarsko rast, ampak bo poskušal obuditi nizko moralo ameriških vlagateljev, ko gre za naložbe v Francijo. Pri tem ga zasleduje senca za Američane nesprejemljivega 75-odstotnega davka, ki ga je uvedel za dohodke milijonarjev.

Tako je v francoski delegaciji vrsta gospodarstvenikov, danes so na obisku v Silicijevi dolini, kjer se francoski vrh sestaja z vodstvi največjih tehnoloških podjetij, na čelu z Googlom. Pri tem bo njegov prvi mož Eric Schmidt zagotovo imel pester pogovor, saj ga francoske davčne oblasti obtožujejo izogibanja davkov in so mu menda prejšnji teden naložile plačilo kar milijarde evrov neplačanih obveznosti. Po drugi strani ameriški gospodarstveniki trdijo, da ima vlada v Parizu neprijazno politiko do podjetništva.

Priložnost za gospodarsko rast na obeh straneh Atlantika ponujajo pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in ZDA, ki naj bi prinesel za 600 milijard dolarjev prihodkov. Zatika se na obeh straneh, toda Francija je s pomisleki in predhodnimi pogoji, da iz njih izključijo področje avdiovizualnih del in storitev, ena večjih ovir na poti.