Tiskane izdaje
Francoski Zvezi za ljudsko gibanje ni uspelo – kakor so ji bili najprej postavili datum – do 31. julija zbrati enajst milijonov evrov, za kolikor so se, večinoma pri Société Générale, zadolžili za potrebe predsedniške kampanje nekdanjega prvega moža Nicolasa Sarkozyja. Do konca julija jim je uspelo vrniti 8,3 milijona, za preostanek zneska so dobili dodatna dva meseca.
Nekdanji predsednik se je številnim darežljivim donatorjem iskreno zahvalil v pismu, vesel, ker so prepoznali, da se je UMP znašla v težavah »zaradi odločitve ustavnega sodišča«. Dodal je, kako čas kliče po politični drugačnosti. Treba da je pripraviti pravo alternativo socializmu.
Seči globoko v žep
Zgodba od lani pretresa desni pol francoske politične krajine, še posebej odkar je ustavno sodišče v začetku julija o denarnih nepravilnostih Sarkozyjeve predsedniške kampanje iz leta 2012 pritrdilo revizijskemu poročilu nacionalne komisije, ki bedi nad finančno preglednostjo predvolilnih kampanj in političnega financiranja. Decembra lani je opozorila, da je bil precej prekoračen znesek, dovoljen za predsedniško kampanjo. Za povrhu so nato še ustavni sodniki presodili, da je steklo »čez rob« za 2,1 odstotka zakonsko dovoljene vsote oziroma za več kot 466.000 evrov in da, med drugim, tudi javni shod v Toulonu decembra 2011 ni bil prikazan, kakor bi bilo treba. V grobem to pomeni, da država Zvezi za ljudsko gibanje ne po povrnila enajst milijonov evrov oziroma 47,5 odstotka stroškov volilne kampanje Nicolasa Sarkozyja.
Nekdanji predsednik je zato nemudoma pozval državljane k doniranju in jih opozoril, da njegova pobuda še ne pomeni, da se vrača na politično prizorišče. Potem ko se je v resnici začelo naglo zbiranje denarja, od posamezne fizične osebe, kakor določa zakon, ne smejo vzeti več kot 7500 evrov. Pri UMP so po eni strani veseli, da so tako uspešni pri zbiranju sredstev, po drugi strani pa je bilo slišati namige, da bi lahko marsikdo daroval več.
Sploh je bilo nekako pričakovati, da bodo po svojih močeh odpirali denarnice poslanci in senatorji iz UMP. V enem mesecu je bil odziv, kakor so objavili pred dnevi, 70-odstoten ... Nekaterim gre menda v nos »komaj tisoč evrov«, ki jih je potegnil iz denarnice nekdanji predsednik vlade François Fillon, pa tudi Carla Bruni-Sarkozy da bi lahko segla v kakšen žep.
Francoski mediji zdaj celo preigravajo, kako bi lahko Sarkozy – ki je prav tako daroval 7500 evrov – našel druge poti, zakonite seveda, po katerih bi pomagal stranki, da bi se vsaj nekoliko postavila na noge. Pred kratkim so pri Mondu namignili, da bi lahko denar nakazal manjšim strankam, ki simpatizirajo z Zvezo za ljudsko gibanje. Kar nekaj jih je, od njega bi lahko sprejele po 7500 evrov in jih nato darovale UMP. Menda bi lahko tudi vzel posojilo v banki in tako odplačal nekoliko večji del dolga. Skratka, finančno da bi se moral bistveno bolj izkazati, ker je tudi kampanjo vodil denarno precej ohlapno.
Še ena možnost za poplačilo dolga je, da bi stranka, ki je zadolžena do vratu, prodala nekaj nepremičnin ali vzela hipotekarno posojilo, lahko bi tudi koga odpustila oziroma še enkrat množično pozvala simpatizerje, naj pomagajo. Dosedanja statistika kaže, da je na dan približno štiri tisoč ljudi darovalo v povprečju po 86 evrov. Ali drugače: transakcij je bilo že več kot sto tisoč.
Da bi rešili stranko
Čeravno je UMP že mesece razklana kot še nikoli, na copéiste in filloniste, je dobra plat finančne katastrofe, s katero se spopada, menda v tem, da se zdaj notranje spet bolj povezuje. V obeh taborih se zavedajo, da bo mogoče rešiti stranko samo, če bodo stopili skupaj. Na pomoč jim, kot rečeno, v velikem številu tečejo državljani, saj se je v zadnjem času članstvo povečalo za kar 45.000 in je tako preseglo številko 200.000 (včlanitev stane 35 evrov). Potem ko so dosegli preložitev povrnitve dela dolga, povezanega s predvolilno kampanjo, do konca septembra, so si v stranki nekoliko oddahnili, še zdaleč pa ne dokončno. Zaradi slabih finančnih razmer menda precej prilagajajo strankarske dogodke in, kakor pravi vodja stranke Jean-François Copé, varčujejo, kjer se pač stiskati da. Mnogi so prepričani, da še vedno premalo ...
A tudi če bi ustavno sodišče presodilo drugače in dolžniška luknja ne bi bila poglobljena še za enajst milijonov evrov, v stranki ne bi mogli skriti, da so hudo finančno izčrpani. Njihov siceršnji dolg je narasel že na 44 milijonov. Ker so pred vrati lokalne in evropske volitve, je skrbi še več. Beseda »bankrot« sploh ni več redka.
Sarkozyjeva berlusconizacija
Če bo imela finančna zgodba srečen konec, se, kot preigravajo nekateri analitiki, utegne zgoditi, da se bo tudi Sarkozy iz žrtve (zdaj ustavnega sodišča) prelevil v novega zmagovalca na desnici, morda bo leta 2017 spet hotel postati prvi med Francozi. Zaradi politično-finančnih peripetij je hkrati vse več brati o njegovi berlusconizaciji, pa ne toliko zaradi afer ali števila škandalov, v katere je pogreznjen, ampak zaradi osebnega sloga, retorike: podobno kakor Silvio Berlusconi tudi Nicolas Sarkozy menda uživa v vlogi žrtve, ki zbuja sočutje.
