Francoski premier za znižanje stroškov dela in ureditev javnih financ

Francozom »dolguje resnico«, kajti resnica je prvi princip demokracije, in danes jim jo je povedal: novi predsednik francoske vlade Manuel Valls je poslancem razgrnil, kaj čaka Francijo v prihodnjih treh letih. V skoraj uro trajajočem govoru o »novem poglavju« je poudarjal pomen dela, mladih in prihodnosti.

Ognjeni krst je prestal, zdaj lahko zaviha rokave. Da novi francoski premier Manuel Valls ne bi dobil zaupnice v narodni skupščini, se danes ni bilo bati, kajti samo socialisti zasedajo večino – kar 291 od 577 – sedežev. Medtem ko so nasprotniki glasno izražali nestrinjanje že med njegovim govorom in so privrženci bučno ploskali, je na koncu novo vlado podprlo 306 poslancev, 239 jih je bilo proti, 26 pa se jih je vzdržalo.

Razpoloženje v državi

Francoski predsednik François Hollande je Manuelu Vallsu zaupal premierski položaj takoj po porazu na nedavnih lokalnih volitvah. Od nove vlade in Vallsa na čelu pričakuje, da bo, kakor je bil jasen, bojevita predvsem na treh področjih: zagnati bo morala gospodarstvo, zagotovila naj bi socialno pravičnost, še posebno pa bo morala delovati pomirjajoče in povezovalno.

Francoze prežemata moralna kriza in kriza identitete. V tem aferaškem času, ko nasprotniki za političnimi govornicami predvsem udrihajo drug po drugem, se netijo močne strasti, tudi zato so pogoji karseda ugodni za širjenje skrajnosti in ksenofobije. Lokalne volitve so to jasno potrdile: brž ko je ključe mesta Hénin-Beaumont dobil skrajni desničar Steeve Briois, so ostali brez prostorov pri Ligi za človekove pravice. Novi župan je ocenil, da so pri Ligi preveč spolitizirani in sovražni do njegove ekipe. Začelo se je! zdaj v različnih človekoljubnih organizacijah opozarjajo, da so Francozi na lokalnih volitvah prizadejali nov udarec demokraciji. Vnaprejšnja svarila niso pomagala, skrajni desničarji so prevzeli več občin kot kdaj prej in kar nekaj večjih mest, Fréjus in Béziers, na primer.

Potem ko je od volitev, predsedniških in parlamentarnih, minilo že skoraj dve leti, francoska družba pa se, sodeč tudi po raziskavah, v rokah socialistov ne počuti najbolje, je očitno, da dosedanji poudarki predsednika Hollanda niso bili pravi. Zato je moral oditi premier Jean-Marc Ayrault. Zamenjava je simbolno močna: poskus, kako se izogniti politični tragediji. Francoska ekonomsko-socialna slika še zdaleč ni v prid vladajočim, kajti povsem ali delno brezposelnih je že 5 milijonov Francozov, kar 3,5 milijona pa jih ima slabo rešen ali nerešen stanovanjski problem.

Zato je po Vallsu, ki je – kakor je dejal danes – »na volitvah dobro slišal glas Francozov pa tudi njihov molk« –, več kot očitno, da bo treba na novo utiriti Francijo. Kako? Nanizal je vrsto ukrepov (tudi pri davčnem razbremenjevanju podjetij in za nižanje stroškov dela), dotaknil pa se je malone vseh skupin, od šolarjev in ljudi z minimalno plačo do upokojencev, in prav tako vseh področij, od dolga, deficita do reforme regij in departmajev ter genocida v ­Ruandi.

Nostalgija in ambicija

Po novem je pričakovati več osredotočanja na izobraževanje in skrb za mlade; prednostno se bo 16 Vallsovih ministrov ukvarjalo tudi s socialnim in zdravstvenim varstvom; ključno je, da bodo – z nižanjem nekaterih davkov za podjetja in določenih prispevkov zaposlenih – poskušali spet povečati kupno moč Francozov. Tako imenovanemu paktu o odgovornosti – Hollande ga je napovedal ob novoletni poslanici, obeta pa razbremenitev stroškov dela, več zaposlovanja in dialoga, če bodo le nekje drugje privarčevali 50 milijard evrov – bodo pridali pakt o solidarnosti. Treba je zagotavljati delo za mlade in seniorje; takšna je moderna družba.

Premier Valls, čigar korenine segajo v Katalonijo, je med drugim z zanosom poudaril, kako nujno je, da se spet postavi na noge francoska šola, prioriteta so tudi »stanovanja za vsakogar« ..., in koliko potenciala ima Francija, ki ostaja peta najmočnejša gospodarska sila na svetu, še v turizmu, znanosti in raziskavah pa v zeleni industriji.

Kakor je dodal, je ponosen, da je, rojen na tujem, postal Francoz in je zdaj celo predsednik vlade. Francija je družba nešteto priložnosti. »Je velika družba. To ni nostalgija, ampak tudi ambicija.«