Tiskane izdaje
»Naj reče ustavni svet tako ali drugače, Francozom sem dejal, da zlatega pravila ne bo v ustavi.« S temi besedami je predsednik François Hollande vnaprej razorožil ustavno sodišče, še preden bi utegnil kar koli povedati. »Zlato pravilo je za nekaj let, zadoščal bi sistemski zakon.«
Potem ko je predsednik v petek,13. julija, predložil ustavnemu sodišču evropski fiskalni pakt, da bi presodilo, ali je za ratifikacijo treba poprej spremeniti ustavo, je odgovor pričakovati v prvi polovici avgusta. Dotlej se na političnem prizorišču napoveduje nemalo trenj. Na ustavno sodišče so se obrnili, da bi po predsedniku Hollandu vedeli, »kako ustrezno postopati«. Štiriinpetdeseti člen francoske ustave določa: »Če je ustavni svet na zahtevo predsednika republike, premiera, predsednika enega ali drugega doma parlamenta ali na zahtevo 60 poslancev ali 60 senatorjev ugotovil, da mednarodna pogodba vsebuje določbo, nasprotno ustavi, se pooblastilo za ratifikacijo ali odobritev zadevne pogodbe lahko da šele po spremembi ustave.«
Predsednikove besede, da zlato pravilo ne bo zapisano v ustavo, sprožajo nekatera vprašanja, tudi o distinkciji med »spremembo ustave« in »zapisom v ustavo«. Pri Mondu opozarjajo, da se bo verjetno treba sprijazniti s prvim, da bi se lahko izognili drugemu. Socialistični poslanec Jean-Jacques Urvoas, na primer, meni, da zlato pravilo - po katerem strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) - »omejuje pristojnosti državnih organov, določenih z ustavo: vlade in parlamenta«. Kakor še dodaja, zlato pravilo posega v nacionalno suverenost, ki jo zagotavlja ustava. Na desnici trdijo, da je zapis v ustavi nuja in zaveza, ki jo je treba spoštovati. V nasprotnem ne bo mogoče nikoli nadzorovati, koliko je zlato fiskalno pravilo upoštevano. Po besedah predsednika poslanske skupine UMP v narodni skupščini Christiana Jacoba se nanj ne bo možno sklicevati, če ali ko bo kakšen proračun postavljen pred ustavno sodišče. Sistemski zakon, za katerega se zavzema francoski predsednik Hollande, po Jacobovem prepričanju ne bi imel nikakršne moči. Drugi verjamejo, da bi dovolj vplival na vsakoletno sprejemanje državnega proračuna.
Dolg kot sovražnik ekonomije
Da zlato pravilo nima mesta v ustavi, glasno zagovarja tudi minister za gospodarstvo in finance Pierre Moscovici. V intervjuju za Monde je poudaril, da evropski fiskalni pakt tega niti ne zahteva. Ratifikacija pogodbe o fiskalnem paktu po njegovih besedah ni bila v Franciji nikoli vprašanje, »tudi Hollande je prepričan, da je dolg sovražnik ekonomije«. Proračunska disciplina ni samo stvar desne politike, zadolževati se pomeni vstopati na trge z zvezanimi rokami, izgubljati suverenost. Minister je zatorej pozval vse tiste poslance na socialistični levici, ki precej nasprotujejo ratifikaciji, da bi jo vendarle podprli. Vlada si namreč prizadeva, da bi v Franciji čim prej zaprli to evropsko poglavje.
