Francozi so prijeli napačnega človeka
Torkova aretacija 33-letnega savdskega državljana Halida Alotaibija na pariškem letališču Roissy-Charles de Gaulle je v diplomatskem svetu močno odjeknila.
Alotaibi, ki so ga francoske oblasti prijele na podlagi turške tiralice (ob preverjanju njegovega potnega lista se je oglasil Interpolov rdeči alarm), naj bi bil namreč eden od morilcev prav tako savdskega novinarja Džamala Hašodžija. Tega je varnostna ekipa iz savdskega dvora oktobra 2018 na savdskem konzulatu v Istanbulu mučila in razkosala. Njegovega trupla nikoli niso našli. A pokazalo se je, da so Francozi prijeli napačnega človeka.
Savdsko veleposlaništvo v Parizu se je na aretacijo Halida Alotaibija nemudoma odzvalo z – zanikanjem. Po njihovih besedah naj bi francoska policija na letališču, kjer se je aretirani nameraval vkrcati na letalo za Riad, namreč prijela napačnega človeka. A s pravim imenom.
Savdski diplomati so še dodali, da se »resnični« Alotaibi, sicer član elitne skupine varnostnikov savdskega prestolonaslednika in de facto vladarja kraljevine Mohameda bin Salmana, nahaja v domovini. Tam naj bi – skupaj s še štirimi soobtoženimi na farsičnem procesu izpred dveh let – služil dvajsetletno zaporno kazen. Po tem, ko je bil, skupaj s še nekaj po mnenju poznavalcev savdske politike precej naključno izbranih obtožencev, obsojen na smrtno kazen.
Toda imena obsojenih (skupaj dvajset) na procesu v Riadu nikoli niso bila objavljena, »montirani« proces pa je bil namenjen le pranju (neskončno) krvavih rok savdskega režima. Pravi krivci za umor Hašodžija niso bili kaznovani, to je jasno. Tudi zato bi bilo tako zelo pomembno, da se Francozi pri aretaciji ne bi zmotili. A so se.
Francoski obveščevalci so bili absolutno prepričani, da imajo pravega človeka. Za dokončno potrditev njegove identitete so imeli 48 ur časa. Danes so ugotovili svojo zmoto (potni list ni bil biometričen). Nepravi Halid Altaibi je odkorakal na svobodo. Pravi, morilski Halid Altaibi, sicer tudi del bin Salmanove posebne ekipe za obračunavanje z opozicijo (»Tigri«), pa bo očitno še naprej užival zaščito savdskega režima.
Politična igra?
Halid Altoaibi – tisti, za katerim je razpisana turška tiralica – je eden izmed šestindvajsetih savdskih državljanov, ki jim (v odsotnosti) zaradi umora Džamala Hašodžija sodijo tudi v Turčiji. Sojenje še ni končano. Če bo obsojen, ga v Turčiji čaka dosmrtna zaporna ječa. A po tem, kar se je zgodilo v Franciji, je tako rekoč nemogoče pričakovati, da bo pravici kdaj kakor koli zadoščeno.
Altoaibi je tudi na seznamu sedemnajstih savdskih državljanov, proti katerim so Združene države zaradi vpletenosti v umor uvedle sankcije. »To bi lahko bil velik preboj v iskanju pravice za Džamala Hašodžija,« je včeraj dejala nekdanja preiskovalka Združenih narodov Agnes Callamard, ki ji tudi avtorica poročila o umoru, iz katerega je popolnoma jasno, kdo in kako je ubil novinarskega kolega.
Napačna aretacija, ki bo še nekaj časa burkala mednarodno politiko, se je sicer zgodila le deset dni po tem, ko se je v okviru svoje zalivske turneje v Savdski Arabiji mudil francoski predsednik Emmanuel Macron. Ta se je v Džedi srečal tudi z Mohamedom bin Salmanom in kritike, ki jih je bil zaradi obiska in druženja s človekom, ki naj bi naročil gnusni umor Hašodžija, deležen, poskušal opravičiti v kontekstu realpolitike.
Po Macronovih besedah naj bi bil dialog s Savdsko Arabijo nujen za stabilnost v regiji. Takšne (geo)politične oportunizme (in oportuniste) ima Mohamed bin Salman najraje. Omogočajo namreč posel kot po navadi. Dobesedno. Po fiasku v Parizu bo to zanj še veliko lažje.
