Francozi volijo: Tekma dveh dam za županski stol Pariza

Francozi se bodo jutri in še naslednjo nedeljo spet temeljiteje zazrli v ogledalo: na vrsti sta prvi in drug krog občinskih volitev, na katerih se bo izkristaliziralo, kakšno je razpoloženje v državi. Mnogi svarijo, da se bo razrasla skrajno desna Nacionalna fronta. V drugi krog se utegne, kakor napovedujejo, preriniti v več kot dvesto mestih.

Pariz, ki je leta 2001 v rokah socialista Bertranda Delanoëja, je »varen« pred nacionalisti, po anketah javnega mnenja bo županski stolček zelo verjetno zasedla prav tako socialistka Anne Hidalgo. Prva tekmica Nathalie Kosciusko-Morizet iz desnosredinske Zveze za ljudsko gibanje ji je ves čas tesno za petami, vendar zdržema za njo, čeprav se zanjo javno zavzemajo vidni desni politiki, tudi nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy.

Afera na afero

Predvolilno razpoloženje je tako zelo zamazano z aferami (v katere se pogrezajo Sarkozy, Buisson, Taubira ...), da se, kakor so pokazali rezultati CSA za Nice-Matin, kar 46 odstotkom Francozom politični škandali malone »gabijo«, medtem ko je tretjini vseeno oziroma je resignirana. Da ima od aferaškega kaosa še največ koristi skrajna desničarka Marine Le Pen oziroma njena stranka, meni kar 44 odstotkov državljanov. Zato pa škandali močno škodijo tako klasični desnici v opoziciji kakor tudi levici na oblasti, med katerima pa povprečni volivec skorajda ne loči več. Ankete za povrhu kažejo, da si kar slaba tretjina Francozov želi, da bi njihovo občino v prihodnjih šestih letih vodila skrajna desnica, okrog 40 odstotkov pa upa vsaj na občinske svetnike iz njenih vrst. Povejmo, da se nacionalna fronta za oblast poteguje v skoraj 600 mestih, med katerimi je dobrih 400 takih z več kot 10.000 prebivalci. Kaže spomniti, da so leta 2012 Marine Le Pen kot kandidatki za predsednico države več kot 17-odstotno podporo namenili v dvesto mestih. Prazne marnje

Skorajšnje volitve so še ena priložnost za zamero predsedniku Françoisu Hollandu: kajti snedel je nič koliko predvolilnih obljub in tako tudi tisto, da se bodo lahko prav tako tujci, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije in že vsaj pet let živijo zakonito v Franciji, udeleževali lokalnih in evropskih volitev. A bo na tokratnih občinskih spet »manjkalo« skoraj dva milijona in pol glasov ljudi, ki spoštujejo francoske zakone, delajo v Franciji, plačujejo v njej davke, se celo aktivno angažirajo v lokalnih skupnostih ... – in o katerih je maja lani tudi več kot polovica Francozov menila, da bi jim morali zagotoviti volilno pravico. Obljuba je prastara, saj je že v začetku 80. let socialistični predsednik François Mitterrand predvolilno napovedal pravico do udeležbe na občinskih volitvah po petih letih bivanja na francoskih tleh. Nekateri državljani in organizacije poskušajo zdaj predsednika Hollanda dregniti s peticijo, poimenovano Volilna pravica 2014, ki jo podpira že več kot 62.000 podpisnikov. Za primerjavo: vsi, ki prihajajo iz držav članic EU in stanujejo v Franciji, se lahko lokalnih volitev in volitev za evropski parlament udeležujejo od leta 1998.

Vključenost v postopke demokracije bi morala biti temeljna zahteva, v nasprotnem se poglablja razkorak med politiki in volivci. Pri združenju Villes & Banlieues [Mesta in predmestja], v katero je vključenih več kot 120 županov, so opravili raziskavo, s katero so preverjali povezave med volilno pravico in udeležbo ter razpoloženjem v nekaterih socialno občutljivih predmestjih. Ugotovitve ne presenečajo: volilno abstinenco gre pripisovati nepoznavanju, neznanja pa je veliko. Bolj kot so politika in ljudje vsak k sebi, več je lukenj. V sredinah, kjer je visok delež tistih, ki »ne smejo voliti« in ima kar polovica prebivalcev tuje državljanstvo, se je pokazalo, da samo petina vprašanih odraslih ve, kdo je predsednik Francije in iz katere stranke prihaja. Kako bi lahko potem poznali lokalno oblast!? Sploh ker se niti mediji ne zmenijo kaj prida za občinske volitve.

Volilna abstinenca

Bojazni, da bo volilna udeležba na tokratnih občinskih volitvah nizka, je zato nasploh veliko. Po napovedih bo jutri in še čez teden dni doma ostalo med 37 in 41 odstotkov volivcev oziroma precej več kot leta 2008, ko je bila abstinenca 33,5-odstotna. Razlogi so očitni, saj francoska politika ne vzbuja prav veliko zaupanja: v politične stranke verjame samo še osem odstotkov Francozov. Zato pa jih kar 88 odstotkov misli, da je politikom figo mar za njihove skrbi in tegobe. Morebitna visoka neudeležba bo znamenje velikega nezadovoljstva.