Tiskane izdaje
Kijev − Na Transibirskem plinovodu v bližini ukrajinskega mesta Lohvicja, prek katerega se zemeljski plin iz Rusije prek Ukrajine steka v številne konce Evrope, je danes odjeknila eksplozija, poroča Ria Novosti. O morebitnih žrtvah ne poročajo.
Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je sporočil, da se gasilci še vedno borijo s plameni, ki se dvigajo do 200 metrov visoko. Ventile na obeh straneh plinovoda so zaprli, na prizorišče eksplozije pa so se že podali preiskovalci. Eksplozijo je najverjetneje povzročila bodisi luknja na plinovodu bodisi izguba pritiska v eni od cevi.
Ukrajinski notranji minister Avakov je krivdo za eksplozijo sicer nemudoma pripisal ruski sabotaži. Sporočil je, da preučujejo »več različic dogodkov, vključno z glavno − terorističnim dejanjem«. Eksplozija je namreč odjeknila le dan po tem, ko je Moskva zaradi neplačila dolga ustavila dobavo plina Ukrajini. Po ukrajinskih plinovodih tako zdaj teče le še ruski plin, namenjen evropskim odjemalcem. Transport le-tega po zagotovilih ukrajinskega državnega energetskega podjetja Ukrtransgaz kljub eksploziji ni ogrožen.
Gazprom: Pretok plina v EU stabilen
Dan po vnovični ohladitvi odnosov med Moskvo in Kijevom zaradi propadlih pogajanj o ceni plina ter posledičnemu zaprtju ruskih plinovodov so ukrajinske oblasti svoji državljanom zagotovile, da ne bodo čutili posledic plinskega spora z Rusijo.
Kijev zaradi ohlajenih odnosov s Kremljem, ki so posledica vstajniškega vrenja na vzhodu Ukrajine, in nove plinske vojne, že tretje po letu 2006, išče dolgoročnejšo rešitev, ki bi zmanjšala ukrajinsko odvisnost od ruskega plina in odstranila potrebo po zavezništvu z Moskvo. Zato sta danes v Budimpešto na pogajanja o vračanju ruskega plina v Ukrajino prek plinovodov, ki ga zdaj pretakajo v EU, odpotovala vodja ukrajinskega energetskega podjetja Naftogaz Andrij Kobolov in ukrajinski minister za energetiko Jurij Prodan.
Čeprav v ruskem energetskem gigantu Gazprom trdijo, da možnost vračanja ruskega plina Ukrajini po ceni, ki je nižja, kot jo od Kijeva zahteva Moskva, ni legalna, se v evropski komisiji s tem ne strinjajo. Tudi Bruselj namreč razmišlja o alternativnih virih plina za Ukrajino, predvsem z nadomeščanjem izpada z zalogami iz Poljske, Madžarske in Slovaške.
Kot smo v Delu poročali včeraj, je Rusija dobavo plina Ukrajini ustavila, ker se je zjutraj neizpolnjen iztekel rok, ki ga je rusko energetsko podjetje Gazprom Kijevu postavilo za plačilo 1,95 milijarde ameriških dolarjev oziroma 1,44 milijarde evrov dolga za plin, pogajanja o novi ceni plina pa so padla v vodo.
V Gazpromu so zato sklenili, da bodo Kijevu plin dobavljal le še po vnaprejšnjem plačilu, in ker Kijev včeraj plina ni odkupil, ga tudi ni dobil. Čeprav plinovod, ki plin zagotavlja Ukrajini, le-tega zagotavlja tudi drugim evropskim državam − EU dobiva okoli tretjino uvoženega plina iz Rusije −, se bo po zagotovilih Gazproma kljub ukrajinskemu neplačevanju obveznosti dostava plina v ostale evropske države nadaljevala − danes po zagotovilkih Gazproma poteka stabilno.
Pred tem so se ponoči v Kijevu neuspešno končala še ena večurna pogajanja med Rusijo in Ukrajino o ceni plina. Med pogajanji Moskve in Kijeva je evropski komisar za energetiko Günther Oettinger pripravil kompromisni predlog, v skladu s katerim bi Ukrajina takoj plačala milijardo dolarjev dolga za plin in preostanek neplačanih obveznosti poravnala v šestih obrokih do konca leta. Prihodnja cena bi bila odvisna od letnega časa. Pozimi bi ukrajinsko podjetje Naftogaz plačevalo 385 dolarjev za tisoč kubičnih metrov (takšno ceno je Rusija ponudila z odpovedjo plačila izvoznih dajatev), poleti bi se cena gibala okoli 300 dolarjev. Po navedbah Bruslja je bila ukrajinska stran pripravljena sprejeti sveženj, ne pa tudi Rusija. A evropska komisija kljub temu ni izgubila upanja in ne glede na zaostrovanje razmer pričakuje nadaljevanje pogovorov.
