Erevan - Armenija in Turčija sta se po zgodovinskem obisku turškega predsednika Abdullaha Güla v Erevanu zavezali rešitvi dolgoletnega spora zaradi poboja Armencev v Otomanskem cesarstvu. Gül se je v soboto sestal z armenskim predsednikom Sergom Sarkisianom, s katerim sta se strinjala, da obstaja "politična volja" za izboljšanje odnosov med državama.
"Prepričan sem, da je bil moj obisk ploden in da prinaša upanje za prihodnost," je dejal Gül ob vrnitvi v Ankaro. Srečanje s Sarkisianom je označil za "konstruktivno in odkrito".
"Vesel sem, da se z armensko stranjo strinjamo glede potrebe po medsebojnem dialogu, da se odstranijo ovire izboljšanju dvostranskih odnosov," je dejal. "Poudaril sem, da ni problema, ki ga ne bi mogel rešiti dialog," je še zatrdil.
Tudi po besedah Sarkisiana obstaja "politična volja, da se rešijo vprašanja med našima državama, zato da se ne bodo ti problemi prenesli na naslednjo generacijo".
Zgodovinski obisk
To je bil prvi obisk turškega predsednika v Armeniji, Gül pa si je ob tej priložnosti skupaj z armenskim kolegom ogledal nogometno tekmo v okviru kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2010, na kateri so zmagali Turki. Ob prihodu na močno zastražen stadion ga je večinoma armensko občinstvo sicer izžvižgalo.
Pred začetkom tekme se je kakih 80 mlajših protestnikov zbralo v središču Erevana pri spomeniku žrtvam pokola Armencev v Otomanskem cesarstvu, kjer so položili cvetje in prižgali sveče. "Želimo pritegniti pozornost Güla na ta spomenik, da bi vedel, da se tudi mlade generacije vsega spominjajo," je dejal organizator protesta Ajrapet Babajan.
Turčija je zavračala vzpostavitev diplomatskih stikov z Armenijo, odkar je ta država po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 postala samostojna. Glavni razlog za to so prizadevanja Erevana, da bi pokol armenskih civilistov v Otomanskem cesarstvu med letoma 1915-1917 označili za genocid.
Po armenskih navedbah je bilo v poboju ubitih 1,5 milijona ljudi, turška stran pa navaja med 300.000 in 500.000 armenskih žrtev. Pri tem Ankara odločno zanika, da je šlo za genocid, temveč vztraja, da je šlo za narodnoosvobodilni boj ob razpadu cesarstva, ki je terjal približno enako število žrtev tudi na turški strani.