Tiskane izdaje
Zagreb – Stjepan Mesić, nekdanji hrvaški predsednik, ki bo letos dopolnil 80 let, mandat pa mu je potekel pred skoraj petimi leti, je še vedno politik, ki mu na Hrvaškem pripisujejo precejšen vpliv. Zato se občasno znajde v središču medijske in politične pozornosti.
Ni minilo veliko časa, odkar je moral nekdanji hrvaški predsednik, ki je Hrvaško vodil dva mandata (med letoma 2000 in 2010), davčni upravi in kriminalistom pojasnjevati, od kod mu denar za nakup nekaj stanovanj. Po številnih ugibanjih in natolcevanjih je le priznal, da mu je denar za nakup stanovanj posodi »njegov najboljši prijatelj«. Hrvaški opoziciji, še posebej HDZ, gre v nos zaradi prepričanj o antifašizmu, hkrati pa mu desnica očita, da je politični kameleon. Vestni statistiki so tudi izračunali in izračun podkrepili z uradnimi podatki, da je Mesić od leta 2000, ko je nastopil svoj prvi predsedniški mandat, do leta 2010, ko je zapustil drugega, obiskal kar 239 držav. Po letu 2010 pa na račun davkoplačevalcev, ki so za njegova potovanja plačali menda že dobrih dva milijona evrov, še naprej potuje, in kot sam pravi, lobira – tudi s soglasjem sedanjega predsednika Iva Josipovića, ki je to potrdil – največ v Kazahstan, Azerbajdžan, Sirijo, na Kitajsko, v Turkmenistan …
Vmes so bili tudi očitki o vpletenosti v tako imenovani hrvaški krak obtožnice, povezane z domnevnimi podkupninami pri nakupu oklepnikov Patria. Nekdanji hrvaški predsednik je nekajkrat odločno zavrnil kakršnokoli povezavo z družbo Patria, ki je leta 2007 s Hrvaško sklenila pogodbo o prodaji 84 vozil v vrednosti 112 milijonov evrov, a mu mediji tega niso hoteli verjeti. Pred kratkim je Mesić tudi uradno sporočil, da je iz Finske dobil potrdilo, da ni obtožen v zadevi Patria.
Konec maja je namreč zaprosil za pomoč finsko veleposlaništvo, da bi dobil vpogled v celotno besedilo obtožnice v zadevi Patria, vloženi na Finskem, kot tudi avtorizirano izjavo finskega državnega tožilstva, ki je v zvezi s tem omenjal njegovo ime. »Obtožnica ne vsebuje nikakršne obtožbe proti Mesiću, v kateri bi se trdilo, da je prejel podkupnino, prav tako finsko tožilstvo ni dalo nikakršne izjave, s katero bi trdilo, da se je to zgodilo,« je bilo zapisano v dopisu, ki so ga s Finske poslali na Mesićevo zahtevo.
Kje je arhiv Marka Mesića?
Poletne dni pa so zadnjemu predsedniku predsedstva SFRJ Stjepanu Mesiću »pogreli« še v beograjskem časniku Telegraf. Na svoji spletni strani so namreč objavil, da ni dosti manjkalo, da bi se – potem, ko je »zabil zadnji žebelj v krsto nekdanje Jugoslavije« – vrnil iz Beograda v Zagreb tudi sam v krsti, če bi nekdanji šef srbskih komunistov Slobodan Milošević uresničil svoj načrt in umoril Mesića.
Časnik navaja odlomke iz knjige Sačekuša 2 (Past 2) avtorja Predraga Jeremića, ki trdi, da je v najožjem vrhu srbske države obstajala ideja o Mesićevi likvidaciji. Milošević naj bi dal umoriti Mesića, da bi preprečil razpad Jugoslavije. Avtor se sklicuje na neimenovane vire, ki trdijo, da je Miloševićeva ekipa že imela človeka, ki bi opravil nalogo. »Ostrostrelec je že bil pripravljen in čakali so samo zeleno luč, da bi operacijo tudi sprožili,« navaja avtor, ki tudi trdi, da je bilo z Miloševićevo idejo seznanjenih le nekaj njegovih najtesnejših sodelavcev. Atentata ni bilo, vpleteni pa o načrtih pozneje niso javno govorili.
Beograjski časnik je povzel tudi izjavo neimenovanega nekdanjega visokega srbskega policijskega uradnika in Miloševićevega sodelavca, ki je zanikal, da bi v Beogradu pripravljali Mesićev umor. Je pa potrdil, da je Milošević na različne načine skušal preprečiti Mesićev prihod v Beograd. »Milošević ni nasprotoval pravici Hrvaške, da bi imela predsednika predsedstva SFRJ, temveč se je upiral Mesiću. Zamere naj bi bile osebne in verjetno izhajajo iz Mesićeve družine,« je povedal. Kot je še pojasnil, je eden od Mesićevih sorodnikov, Marko Mesić, kot nekdanji častnik avstro-ogrske in jugoslovanske kraljeve vojske sodeloval pri oblikovanju Neodvisne države Hrvaške (NDH) med drugo svetovno vojno. Po porazu ustašev v okviru nacističnih enot pri Stalingradu leta 1943 je Marko Mesić vstopil v jugoslovanski bataljon, ki so ga Rusi oblikovali iz vojnih ujetnikov, in se je nato boril na partizanski strani, tudi v Srbiji. Po vojni je postal pripadnik varnostne enote Josipa Broza Tita, ki mu je ostal zvest do konca življenja. »Življenjepis Marka Mesića je kar naenkrat izginil, in to prav takrat, ko je politično kariero začel graditi Stipe Mesić,« poroča beograjski časnik.
