Tiskane izdaje
Pariz - Grenlandski ledeni pokrov je bolj občutljiv za globalno segrevanje, kot so znanstveniki sprva mislili. Dolgoročno, četudi majhno, zvišanje temperature bi povzročilo, da bi se led na Severnem tečaju popolnoma stopil, pravi nova študija, ki so jo objavili v nedeljo. Grenlandija je za Antarktiko drugi največji vir sladke vode na kopnem, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Prejšnje raziskave so domnevale, da bi se ozračje moralo segreti vsaj za tri stopinje Celzija v primerjavi z predindustrijskim obdobjem, da bi se popolnoma stalil ledeni pokrov. Vendar naj bi po podatkih nove raziskave, ki so jo objavili v znanstveni reviji Nature Climate Change, zadostovalo že 1,6 stopinje. A takšno povišanje temperature bi moralo ostati na isti ravni več deset tisoč let.
Če bi se grenlandski ledeni pokrov do konca stalil, bi se morska gladina zvišala za 7,2 metra in morje bi poplavilo delte rek ter nizke otoke. Po podatkih študije bi moralo biti globalno segrevanje omejeno na dve stopinji Celzija, da bi se led popolnoma stopil v roku 50.000 let.
Trenutne emisije pa lahko takšno taljenje drastično pospešijo. Če bi bili izpusti nenadzorovani, bi se petina ledenega pokrova stalila v 500 letih, celoten pokrov pa v 2000 letih.
Raziskovalci so dejali, da tveganje popolne stalitve ledu resda deluje zelo oddaljeno. Vendar opozarjajo, da njihove ugotovitve izpodbijajo predpostavke o stabilnosti ledenega pokrova, ko je izpostavljen dolgoročnemu segrevanju ozračja, poroča STA.
Zemljina atmosfera se je od začetka industrijske revolucije v sredini 18. stoletja segrela za 0,8 stopinje in emisije ogljikovega dioksida, ki se jih trenutno spušča v ozračje, bodo tam ostale še stoletja.
