Tiskane izdaje
Beograd − Po aretaciji nekdanjega vojaškega poveljnika vojske Republike srbske, generala Ratka Mladića 26. maja v Srbiji, so pripadniki srbske obveščevalne agencije prijeli še zadnjega haaškega ubežnika − 52-letnega Gorana Hadžića. Kot poročajo srbski mediji, so že v ponedeljek krožile informacije, da so Hadžića prijeli v vasi Krušedol, a je srbska vlada to zanikala. So pa takrat potrdili, da ga policija intenzivno išče.
Agencija Beta pa na podlagi zanesljivih virov poroča, da so Hadžića prijela šele danes zjutraj, nekaj pred deveto uro, v bližini vasi Krušedol na Fruški gori. V bližini omenjen vasi se po pisanju Blica nahajata istoimenski samostan in zgradba srbske vojske, kjer se je domnevno skrival ubežnik.
Hadžića so po sedmih letih skrivanja − velik del je menda preživel v tujini − aretirali v gozdu med srečanjem z enim od pomagačev. Izdala ga je slika italijanskega umetnika Amedea Modiglianija, ki jo je ubežnik hotel prodati, saj je ostal brez denarja za skrivanje. Ob aretaciji je bil oborožen, a se ji ni upiral.
Policisti so sicer aretirali so tudi Hadžićevega pomagača. Po besedah srbskega tožilca za vojne zločine Vladimirja Vukčevića je bil Hadžić v preteklih letih v stiku s samo nekaj osebami − med njimi je bilo sicer nekaj duhovnikov srbske pravoslavne cerkve −, saj je bil zelo nezaupljiv.
Izročitvi se ne bo upiral
Hadžića so sicer že zaslišali na posebnem beograjskem sodišču. Vročili so mu tudi obtožnico, za katero je potrdil, da jo razume. Ravno tako so mu vročili odločitev preiskovalnega sodnika, ki je sklenil, da so izpolnjeni vsi pogoji za izročitev haaškemu sodišču. Hadžićev odvetnik Toma Fila je povedal, da se njegova stranka na odločitev ne bo pritožila. Končno besedo pa bo sicer imelo srbsko pravosodno ministrstvo.
Tadić: Srbija izpolnila svoje moralne obveznosti
Srbski predsednik Boris Tadić je med izredno tiskovno agencijo povedal, da je Srbija z aretacijo Gorana Hadžića izpolnila svoje mednarodne in moralne obveznosti do mednarodne skupnosti. Na vprašanje, zakaj je trajalo toliko časa, da so Hadžića prijeli, kljub temu da se je vedno namigovalo, da se skriva v okolici Fruške gore, je Tadić znova zavrnil vsake namige, da je srbska vlada namerno skrivala vojne zločince. »V zadnjih treh letih smo delali vse kar je v naši moči, da smo prijeli tri vojne zločince,« je povedal. Aretacijo srbskih vojnih zločincev je še primerjal z iskanjem Osame bin Ladna, za katerega so ZDA potrebovale kar deset let, da so ga našle.
Zavrnil je tudi navedbe medijev, da se je Hadžić skrival ali v samostanu Krušedol ali pa v bližnjem vojaškem objektu.
Povedal je, da je bilo prijetje Mladića, Slobodana Miloševića in Hadžića obveza Srbije in ne Evropske unije, hkrati pa zavrnil namige, da so Hadžića prijeli zaradi zunanjih pritiskov. »Vodile so nas samo naše moralne obveznosti,« je povedal. Dodal je še, da Srbija napreduje po poti k Evropski uniji, ki je po njegovih besedah edini način za vzpostavitev dolgotrajnega miru v regiji.
Ob koncu tiskovne konference se je znova zahvalil vsem pripadnikom srbske varnostne službe, ki so trdo delali, da so v zadnjih treh letih pred roko pravice pripeljali kar tri vojne zločince.
Goran Hadžić: obtožen mučenja in zapiranja več sto hrvaških civilistov
Gorana Hadžića je haaško tožilstvo leta 2004 obtožilo zločinov zoper človečnost ter kršenja zakonov in pravil vojskovanja. Bil je član zločinske organizacije, v času oboroženih spopadov na Hrvaškem pa je imel status soizvršilca.
Obtožen je za poboj, mučenje in zapiranje več sto hrvaških civilistov, vključno z ženskami in starci po številnih krajih na vzhodu Hrvaške pa za nasilno deportacijo na tisoče ljudi, med njimi 20.000 prebivalcev Vukovarja in 5000 prebivalcev Iloka. Seznam je še daljši, navajajo pregon, mučenje, nehumano ravnanje, brezobzirno ropanje in uničevanje, vse z enim ciljem: trajni in prisilni pregon večine Hrvatov in drugega nesrbskega prebivalstva s tretjine ozemlja Hrvaške, s čimer bi nastala nova dominantna srbska država. Od začetka leta 1992 je opravljal ključne funkcije v paradržavi RSK.
Hadžić je na »ugledni« listi srbske zločinske organizacije − od (pokojnega) Slobodana Miloševića, Milana Martića, (pokojnega) Željka Ražnjatovića Arkana do Vojislava Šešlja. V obtožnici zoper Hadžića je navedena tudi likvidacija 264 vojnih ujetnikov iz vukovarske bolnišnice in ubitih na Ovčari, po hrvaških virih pa je bil vpleten tudi v znani incident na Plitvicah. Obtožnica sicer navaja tudi dogodek iz oktobra 1991, ko so pripadniki njegovih enot prisilili 50 vojnih ujetnikov, da so zakorakali na minsko polje pri zaselku Lovas kakih 20 kilometrov od Vukovarja. Umrlo je 21 ujetnikov.
