Božo Mašanović, zunanja politika
Bruselj - »Po dolgih in napornih pogajanjih smo naposled dosegli dogovor o novem, trdnem in verodostojnem programu,« je ob prihodu v palačo Justus Lipsius poudaril grški finančni minister Evangelos Venizelos, »zdaj pa potrebujemo še politično privolitev evrske skupine za zadnji korak.«
Toda gostitelj Jean-Claude Juncker je še pred začetkom srečanja 17 članic valutnega kluba, ki sta se ga udeležila tudi izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde in predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, oklestil visoka pričakovanja. »Mislim, da nocoj ne bomo dosegli dokončnega dogovora, a to ni nobena katastrofa,« je menil luksemburški premier, ki je potrditev nove, 130 milijard evrov vredne mednarodne pomoči Grčiji pomaknil na prihodnji teden.
Še jasnejši je bil nemški minister Wolfgang Schäuble. Priznal je, da so pogajanja močno napredovala, vendar je z besedami, da »še nismo tako daleč«, tudi on zavrnil možnost takojšnje potrditve rešilnega svežnja. »Grška vlada in parlament morata še prepričati evropske partnerje s trdnimi zavezami in konkretnimi ukrepi,« je poudaril komisar Olli Rehn.
Sprva je celo kazalo, da bo Evangelos Venizelos prišel napol praznih rok. Ko se je namreč odpravil v Bruselj, vodje treh vladnih strank še niso dosegli dogovora o 600 milijonih evrov prihrankov, od česar bi 325 milijonov prineslo znižanje pokojnin, preostalih 275 milijonov pa znižanje plač za 22 odstotkov. Minimalna plača v Grčiji je 751 evrov bruto, kar presega portugalsko (485 evrov) ali špansko (641,50 evra), znižali pa naj bi jo na 586 evrov. A čeprav bodo Grki, ki prejemajo na leto po 14 plač, na boljšem od iberskih kolegov, je napoved dodatnega zategovanja pasu povzročila hude odpore v koaliciji.
Toda pritiski na Atene - še posebno iz Berlina, kjer je zunanji minister Guido Westerwelle posvaril, da je »prihodnost Grčije v evrski skupini odvisna od Grkov«, sploh pa je »Nemčija pokazala solidarnost na evropski ravni, zato zdaj od Grčije pričakuje, da bo ravnala odgovorno« - so učinkovali. Le nekaj ur pred bruseljskim posvetom finančnikov je namreč prišla novica, da so vladne stranke uglasile predloženo partituro.
Christine Lagarde je atenski dogovor ocenila kot zelo spodbuden, vendar je dodala, da je še veliko dela. Po pojasnilu s sedeža IMF je treba plače prilagajati produktivnosti ter uveljaviti nujne reforme na trgu dela, kjer so se razmere dodatno poslabšale, saj je brez zaposlitve že 20,9 odstotka aktivnega prebivalstva, med mladimi pa celo 48 odstotkov. Poleg 130 milijard evrov sveže pomoči pa Grčija pričakuje še približno 100 milijard evrov od zasebnih upnic, ki bodo z zamenjavo zadolžnic za nove (ob odpisu polovice vrednosti), podaljšanjem ročnosti in znižanjem obrestnih mer odpisale 70 odstotkov terjatev.