Grozeča, a nevidna Putinova armada

Moskva − V Moskvi so danes preklicali sporazum, ki so ga s Kijevom leta 2010 podpisali o namestitvi ruske črnomorske flote v mestu Sevastopol, ki se je pred kratkim skupaj z ostalim polotokom Krim na referendumu odločil, da se priključi vzhodni sosedi. Ne le, da Rusiji ne bo treba več plačevati najemnine, poslej bodo morali Ukrajinci več odšteti za ruski zemeljski plin, saj je bil posebni Gazpromov popust tudi del najemne pogodbe o črnomorski floti.

Medtem ko v Kijevu preverjajo vložene kandidature za predčasne predsedniške volitve, ki bodo 25. maja, se na Krimu, ki ga je v ponedeljek obiskal ruski premier Dmitrij Medvedjev, pospešeno vključujejo v novo državo. Tega se zlasti veselijo krimski upokojenci, ki bodo že ta mesec dobili četrtino višje pokojnine, do julija pa se jim bodo kar podvojile. V Moskvi pripravljajo zasnove, kako polotok s cestnim in/ali železniškim mostom povezati z rusko matico pred Kerške ožine, načrtujejo nove električne napeljave, in razmišljajo, da bi prvo postajo Južnega toka postavili kar na Krimu.

Danes se je v Rusiji začel sezonski nabor vojakov, a letos vojaškim obveznikom iz novo pridobljenih ruskih ozemelj še ne bo treba služiti, so sporočili iz obrambnega ministrstva. Ukrajina in Zahod že vse od napovedi krimskega referenduma Rusijo obtožujeta, da kopiči vojaško moč ob ukrajinski meji, ta pa to že ves čas zanika. Najprej so v Moskvi trdili, da so imeli le redne vojaške vaje in da so se vse enote vrnile v vojašnice, v ponedeljek pa je ruski predsednik Vladimir Putin v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel posredno le priznal povečano vojaško navzočnost ob meji. Povedal ji je namreč, da so en motorizirani bataljon že umaknili s položajev.

Nobenih vaj ni

A to Zahoda ni prepričalo, čeprav so po trditvah Moskve regijo v zadnjih dneh obiskali številni zahodni in ukrajinski vojaški opazovalci in menda s svojimi lastnimi očmi videli, da ob meji ni povečane vojaške navzočnosti. Danes je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen izjavil, da ni opaziti umikov ruske vojske. Kakor trdi bruseljski dopisnik BBC Jonathan Marcus, zahodne analitike najbolj skrbi to, da domnevno okrepljene ruske enote ob meji ne počnejo nič: »Nobenih vaj nimajo. Nameščeni so in čakajo.«

A sodeč po zadnjih poročilih tudi do Rusije le redko prijaznih zahodnih medijev, bi Moskva z ukrajinske meje le težko umaknila nekaj, česar tam nima. Novinarski veteran Jim Maceda, ki je v svoji štiridesetletni karieri poročal o kriznih dogajanjih iz več kot sto držav, se je za ameriško televizijo NBC News podal na skoraj 2000 kilometrov dolgo pot po ruskemu ozemlju vzdolž ukrajinske meje, za kar je potreboval več kot 80 ur. »Prepotovali smo kakih 800 kilometrov ob meji – včasih tik ob Ukrajini, včasih tudi 40 do 50 kilometrov od nje –, ko smo končno opazili prve znake vojaške aktivnosti,« je povedal Maceda. So pač prišli do oporišča v Belgorodu, kjer so videli parkirane vojaške helikopterje. Po tem »smo porabili dva dni, da smo po luknjastih cestah križarili čez dozdevno neskočna polja in srečevali kurje iztrebke in stare gospe, ki so prodajale košare z jabolki – toda nobenega znaka prihajajoče vojne ... Sicer smo še videli nekaj vojašnic, a tam je bila edina aktivnost čiščenje stranišč in prijateljska rokoborska tekma med naborniki,« je Maceda zapisal na spletnih straneh ameriške televizije.

Tudi poročevalec ameriškega časnika New York Times Andrew Roth je imel resne težave, ko se je odpravil v rusko mesto Belgorod, ki leži kakih 50 kilometrov od ukrajinskega Harkova, da bi potrdil trditve predstavnikov ameriških oblasti, da je Putin ob ukrajinski meji nakopičil dodatnih 40.000 vojakov. »Kakršnakoli povečana vojaška navzočnost je skrbno skrita pred očmi javnosti,« je previdno ugotovil Roth in dodal, kako je edina opazna razlika zdaj ta, da ruski obmejni vojaki nosijo kalašnikovke, ki jih pred krizo niso. »Najprej mi pokažite tanke, potem pa lahko govorimo o invaziji,« je ameriškemu novinarju odvrnil lokalni upokojonec.

V britanskem časniku Telegraph niso tako pazljivo izbirali besed, ko so objavili reportažo o neuspelem lovu na Putinovo »nevidno armado«, ki da čaka na vdor v sosednjo Ukrajino. Če je kje kakšna ruska invazijska sila, je zelo dobro zakamuflirana, se je norčeval novinar Roland Oliphant, ki se je prav tako podal vzdolž celotne rusko-ukrajinske meje. »Edini ruski oklepniki, ki jih je bilo opaziti na tej ravnici, so bili precej ugledne starosti in so stali na posebnih podstavkih na mestnih trgih. Zgodovinski primerki tankov T-34, ki so tu v Kursku zmagali v eni največjih tankovskih bitk v zgodovini, ne izgledajo, kakor da se bodo odvalili s svojih piedestalov in se odpravili na zahod proti Ukrajini,« je dodal Oliphant.