Ma. Ja., Delo.si
Atene − Grška vlada je ponoči potrdila dodatne varčevalne ukrepe, ki jih kot pogoj za pridobitev novega, 130 milijard evrov vrednega svežnja finančne pomoči zahteva tako imenovana trojka: Evropska unija (EU), Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF).
Protestniki preplavili ulice grških mest
Sprejem ukrepov je pričakovano naletel na val ogročenja med protestniki. Tako se je na drugi dan protestov in splošne stavke na trgu Sintagma v Atenah zbralo
več kot 3500 ljudi. Nadzor nad protestniki in stavkajočimi je danes spremljalo več sto policistov, ki so želeli preprečiti ponovitev petkovih izgredov oz. nasilja.
»Tu smo zato, da rečemo 'Ne' tistemu, kar nam želijo vsiliti,« je dejala 38-letna raziskovalka, ki se je udeležila protesta. Udeleženci so bili sicer opremljeni s transparenti. Med sporočili, ki jih je bilo mogoče zaslediti na njih, je bil zapis »Uničujejo naša življenja«. Pestro je bilo tudi v severnem grškem mestu Solun, kjer je policija naštela okoli 4000 protestnikov.
Grška vlada je nove ukrepe potrdila na nujni seji danes zgodaj zjutraj, čeprav se je v petek zaradi njih soočila z novo 48-urno splošno stavko v državi, s spopadi med več tisoč protestniki in policisti v Atenah ter odstopom več članov kabineta, ki se z dodatnim varčevanjem ne strinjajo, piše Slovenska tiskovna agencija.
Premier Lukas Papadimos je sicer ob začetku nujne seje vlade v petek zvečer posvaril pred »nenadzorovanim kaosom« v primeru bankrota Grčije. Zato država nima druge izbire, kot da potrdi dodatne varčevalne ukrepe in izpolni pogoje za pridobitev novega svežnja pomoči, je poudaril. »Gre za trenutek zgodovinske odgovornosti,« je bil odločen Papadimos.
Dodatni varčevalni ukrepi so eden od pogojev, če želi Grčija dobiti nov sveženj finančne pomoči iz Evrope, brez katerega bankrot tvega že 20. marca, ko ji bo za plačilo zapadlo približno 14,5 milijarde dolga. Finančni ministri držav v območju evra bodo odločitev o drugi pomoči Grčiji predvidoma sprejeli v sredo.
Dodatni varčevalni in reformni ukrepi so sicer le eden od treh pogojev, ki jih mora izpolniti Grčija za pridobitev te pomoči, dodaja STA. Drugi pogoj je, da Grčija privarčuje še 325 milijonov evrov in tako doseže dogovorjeni cilj glede zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja za letos. Poleg tega območje evra zahteva še »trdna politična zagotovila« grških vladajočih strank, da bodo uresničevale zaveze.
Papandreu in Samaras za potrditev novih ukrepov
Vodji obeh glavnih strank, ki podpirata grško vlado premiera Lukasa Papadimosa, torej vodja socialistične stranke Pasok Jorgos Papandreu in vodja konservativne Nove demokracije Antonis Samaras, sta svojim poslancem danes naročila, naj jutri v parlamentu glasujejo za nove varčevalne ukrepe.
Papandreu, predhodnik Papademosa na čelu grške vlade, je ob tem poudaril, da so v »vojni za Grčijo«, v kateri preprosto morajo zmagati. Zavrnitev ukrepov bi bila po njegovem mnenju katastrofalna. Samaras pa je med drugim menil, da »mora država obstajati še naprej in se postaviti na lastne noge«, piše STA.
Hkrati je Samaras dejal, da morajo nedeljski potrditvi ukrepov in dokončnem dogovoru z zasebnimi upniki o delnem odpisu grških dolgov slediti predčasne parlamentarne volitve. Kot je napovedal, bo Nova demokracija zahtevala razpustitev parlamenta in ne bo pristala na podaljšanje mandata sedanji vladi. Redne volitve bi sicer morale potekati oktobra 2013.
Stranka Laos proti ukrepom
Najmanjša koalicijska stranka, nacionalistični Laos, je že včeraj napovedala, da novega varčevanja ne bo podprla. Kljub temu imata Pasok in Nova demokracija na voljo dovolj glasov, seveda le, če bodo seveda njuni poslanci v nedeljo glasovali v skladu z navodili. Po ocenah grških medijev bo proti varčevalnim ukrepom icer glasovalo najmanj 30 poslancev iz vladnega tabora.