Tiskane izdaje
Atene – Konservativna Nova demokracija in nekoč socialistični Pasok sta v novo vladno koalicijo privabila še Demokratično levico, ki se je bila za vstop v vladno palačo po pričakovanjih pripravljena odreči svojim temeljnim idealom.
Čeprav koalicijska pogodba še ni podpisana, o tem, kdo bo vodil skoraj padlo državo, ni več nobenega dvoma.
Kako bo izgledala nova (stara) grška vlada je bilo jasno že v nedeljo zvečer, ko je volilna matematika pokazala, da bi lahko vlado z večinsko podporo v parlamentu, kjer zmagovalcu volitev po grškem volilnem zakonu avtomatsko pripada petdeset dodatnih poslanskih mest, oblikovala le Nova demokracija in Pasok, torej stranki, ki sta državo izmenično vodili vse od padca diktature vojaške hunte pred skoraj štirimi desetletji in stranki, ki sta neposredno odgovorni za grško nepovratno drvenje v tretji svet.
Vodja Pasoka Evangelos Venizelos in voditelj Demokratične levice Fotis Kouvelis sta v torek zjutraj potrdila, da sta z voditeljem Nove demokracije in novim predsednikom grške vlade Antonisom Samarasom uskladila večino podrobnosti. Kljub temu, da sta tako Venizelos kot Kouvelis javno izrazila željo po oblikovanju »nadstrankarske vlade«, v kateri sta si želela videti tudi Aleksisa Ciprasa in njegovo koaliciji radikalno levih strank Sirizo, ki ji je le malo zmanjkalo do volilne zmage, se to seveda ne bo zgodilo. Cipras se namreč dobro zaveda, da bo njegova stranka na čelu opozicije v veliko bolj udobnem položaju, kjer bo lahko ohranjal »krizno nedolžnost«. Hkrati bi njegov vstop v široko vladno koalicijo pomenil izdajo volivcev, ki so se za Sirizo odločili ravno zaradi njenega nasprotovanja brutalnim in vsiljenim varčevalnim ukrepom ter velikemu eksperimentu »moderne ekonomije«.
Kostas Lapavicas, profesor na londonski univerzi za afriške in orientalske študije in eden izmed avtorjev Sirizinega gospodarskega programa, ki je trenutno v Solunu, meni, da je resnični zmagovalec grških volitev ravno koalicija radikalnih levih strank, saj je njena podpora med volivci v dveh letih pol zrasla za 700 odstotkov, v zadnjih šestih tednih pred ponovljenimi parlamentarnimi volitvami pa se je skoraj podvojila.
»Siriza predstavlja vse tiste, ki hudo trpijo zaradi varčevalnih ukrepov in 'mednarodnega reševanja'. Ker je v dnevih pred volitvami celo izgledalo, da lahko Siriza zmaga, je med njenimi volivci in celo v stranki prisotno nekaj razočaranja, a to je nesmiselno, saj je stranka, ki je postala organiziran glas razočaranih in slabo živečih, doživela pravi triumf,«meni profesor Lapavicas, ki ni ravno prepričan, da bo vlada starih nasprotnikov Nove demokracije in Pasoka (ter minorne Demokratične levice) delovala enotno in preživela daljše obdobje, saj se gospodarske in družbene razmere v Grčiji pospešeno zaostrujejo.
»Ta vlada, ki sicer ima zadostno podporo in njena legitimnost nikakor ni vprašljiva, bo morala izvajati brutalne varčevalne ukrepe in jih sproti še zaostrovati. Prihajajo novi davki in novi rezi. Vprašanje je, če bo vlada lahko sploh izpeljala te ukrepe, hkrati pa seveda ni jasno, ali bodo varčevalni ukrepi sploh prinesli obljubljene rezultate,« nadaljuje Lapavicas.
