Barbara Kramžar, gospodarstvo, Pi. K., Delo.si
»To je boj naše generacije!« s temi dramatičnimi besedami je grški premier Lukas Papadimos v soboto zvečer v televizijskem nagovoru pozval člane grškega parlamenta k »zgodovinski odgovornosti«. To je po njegovem sprejem varčevalnih ukrepov, ki jih od globoko zadolžene države zahtevajo Evropska unija, Mednarodni denarni sklad in evropska centralna banka, pa čeprav so v petek zaradi zahtev, ki vsebujejo tudi petinsko znižanje zajamčene plače in odpustitev 15.000 državnih uslužbencev, iz njegove vlade izstopili dva ministra in trije visoki uradniki.
V okolici parlamenta v Atenah veljajo izredno strogi varnostni ukrepi. Policija je namreč zaradi strahu pred izgredi močno okrepila navzočnost.
Kljub temu so na atenskem trgu Sintagma že izbruhnili spopadi, policija pa je proti demonstrantom - zaenkrat jih je okoli 15.000 - uporabila solzivec. En policist je bil lažje poškodovan, enega demonstranta pa so aretirali.
Sindikati pa so sicer za zvečer napovedali velik protest pred parlamentom. Demonstranti naj bi tam ostali vse do konca glasovanja. Ker je vreme v Atenah danes dokaj lepo, naj bi se demonstracij udeležilo veliko število ljudi.
Grški parlament je o varčevanju, ki je predpogoj za 130 milijard evrov pomoči in stomilijardni odpis dolgov zasebnim upnikom, začel razpravljati že opoldne, pričakujejo pa, da se bodo razprave zavlekle globoko v noč.
Takšno varčevanje je boleče za družbo, ki je že peto leto v sredi hudega gospodarskega nazadovanja, tudi po Papadimosovem prepričanju pa bi bil kaotičen bankrot »katastrofalna avantura, ki bo ustvarila pogoje za nenadzorovan gospodarski kaos in socialno eksplozijo«.
Začasni premier v tem primeru napoveduje propade bank ter nevarnost, da te ne bi mogle zagotoviti izplačil denarja niti ne bi mogla država plačevati plač in pokojnin.
Papadimosa sta pri njegovem pozivu podprla voditelja obeh največjih grških političnih strank, Jorgos Papandreu Pasoka in Antonis Samaras iz Nove demokracije, saj se oba dobro zavedata, da bo morala država dvajsetega marca poplačati za 14,4 milijarde zapadlih dolgov.
Vprašanje pa je, koliko parlamentarcev ju ob ogorčenih demonstracijah na ulicah grških mest ne bo poslušalo. Grki namreč dobro vedo, da celo sedanji ukrepi ne bodo dovolj, trojka EU, IMF in ECB med drugim v prihodnjih letih zahteva ukinitev kar 150 tisoč državnih služb.