Tiskane izdaje
Atene - Grški volivci so na predčasnih volitvah pričakovano obračunali z največjima strankama, desno Novo demokracijo in levosredinskim Pasokom, ki sta državo v simbiozi z mednarodnimi finančnimi institucijami in Brusljem pripeljali na rob preživetja.
Grški volivci so jasno izrazili svoje mnenje in izrekli nezaupnico obema poloma tradicionalne politične elite. Prvi volilni rezultati kažejo, da je največ glasov dobila Nova demokracija - okoli 18 odstotkov, kar je skoraj enkrat manj kot leta 2009. Še slabše se je odrezal Pasok, ki mu je uspelo zbrati le okoli 15 odstotkov (leta 2009 kar 43,9 odstotka). Dve največji grški stranki, ki sta državo izmenično vodili vse od padca diktature vojaške hunte pred osemintridesetimi leti, sta skupaj zbrali le tretjino vseh glasov - na zadnjih parlamentarnih volitvah sta Nova demokracija in Pasok, denimo, zbrala skoraj 80 odstotkov glasov.
Dejanska zmagovalka grških volitev je koalicija Nova levica (Siriza), ki ji je z okoli 17 odstotki celo uspelo prehiteti Pasok in komuniste (KKE), velike tekmece z levice, s katerimi pa bi jim z nekaj politične volje morda lahko uspelo sestaviti koalicijo. V parlament se je s približno šestimi odstotki glasov uspelo uvrstiti tudi neonacistični stranki Zlata zarja.
Pogovori o sestavi nove grške vlade se morajo začeti v roku treh dni. Če stranki, ki je dobila največ glasov - Novi demokraciji - ne bo uspelo sestaviti koalicije, bo priložnost dobila Nova levica. Njihov voditelj Aleksis Cipras, ki ostro nasprotuje varčevalnim ukrepom in trenutne razmere v Grčiji razume kot »laboratorij mednarodnih finančnih institucij, v katerem se ustvarja gospodarstvo brez delavskih in socialnih pravic«, nam je pred dnevi v Atenah dejal, da je pripravljen sprejeti odgovornost in sestaviti vlado, ki se bo uprla diktatu(ri) Bruslja in velikega kapitala.
