Samo nekaj tednov pred morebitno razglasitvijo grškega bankrota je voditelj konservativne Nove demokracije Antonis Samaras vendarle sedel za pisalno mizo in napisal pismo, vredno osem milijard evrov.
Če najverjetnejši prihodnji premier Grčije ne bi podprl reformnih prizadevanj začasnega premiera Lukasa Papadimosa, Evropa ne bi nakazala naslednjega obroka iz 110- milijardnega sklada za čez glavo zadolženo državo. Nemška kanclerka Angela Merkel je Grčijo opozarjala še v sredo v govoru v domačem parlamente, saj skupaj z drugimi evrskimi voditelji dobro ve, da potrebujejo tudi Samarasov podpis.
Verjetni zmagovalec februarskih predčasnih volitev Antonis Samaras je namreč pisno zavezo predsedniku evropske komisije Joséju Manuelu Barrosu, predsednici IMF Christine Lagarde, predsedniku evropske centralne banke Mariu Draghiju in vodji skupine finančnih ministrov evrskih držav Jean-Claudu Junckerju doslej zavračal kot udarec »nacionalnemu dostojanstvu«, poleg tega je dal v preteklosti jasno vedeti, da se ne strinja z varčevalnimi ukrepi, kakršna sta zviševanje davkov in zategovanje pasu. Po njegovem mnenju takšna politika samo še poglablja gospodarsko nazadovanje, spravlja podjetja na kolena in povečuje brezposelnost.
Antonis Samaras trdi, da njegova stranka premore »uresničljive alternative« za takojšnje gospodarsko okrevanje, to pa bo potem prineslo več denarja tudi državi. Glede na to, da je prav njegova stranka zadnja vodila državo v času prikrivanja pravega dolga, se evropski voditelji najbrž nič kaj ne veselijo grških volitev. Ker pa se evropska kriza vrti vse hitreje, je konec februarja vsaj zdaj videti še daleč. Ta teden je grške politike k akciji pozvala tudi domača centralna banka: »Sedanji čas je najbolj kritičen v grški povojni zgodovini, na kocki je obstoj države v evrskem območju.«
Vse bolj se za svoj položaj v evru bojijo tudi Portugalci, po Moody's je danes portugalske obveznice na raven odpada znižala tudi bonitetna hiša Fitch. »Velika proračunska nesorazmerja, visoka zadolženost v vseh sektorjih in neugodne makroekonomske napovedi pomenijo, da se državni kreditni profil ne ujema več z investicijsko oceno,« so zapisali pri Fitchu, kjer pa vsaj cenijo vladno odločenost za reforme.
Portugalcem se zdi to bolj slaba tolažba, v četrtek so se množično udeležili demonstracij proti nižanju plač v javnem sektorju, višanju davkov in rezom v izobraževalni in zdravstveni proračun. Po poročanju portugalskih medijev sindikate še zlasti moti črtanje božičnih in prazničnih dodatkov.