Grško slovo od evra spet na dnevnem redu

Bruselj – Po krajšem navideznem miru je grška finančna drama spet na dnevnem redu evropske politike. Še več, razprava o izstopu Aten iz območja evra postaja čedalje bolj oprijemljiva, saj Grčiji grozi resnični bankrot.

Najprej je nemško časopisje objavilo, da IMF ne bo privolil v odpustke Atene glede izpolnjevanja varčevalno-reformnega programa in da razmišlja o izstopu iz programa pomoči Grčiji, če bi moral plačati še kaj več. S slovesom IMF bi se povečala verjetnost, da članice območje evra ne bodo več pripravljene seči globlje v žep.

Poleg tega so iz nemških vladnih krogov prišla znamenje, da nemška kanclerka Angela Merkel ni pripravljena zagotoviti nove pomoči Atenam. Nepredstavljivo je, denimo, da bi pred že tako dvomljivimi parlamentarci morali braniti novi sveženj pomoči.

Razlog za novi val negotovosti je spoznanje, da Grčija ni kos izpolnjevanju zavez, danih v zameno za pomoč. Navsezadnje, med tamkajšnjo večmesečno volilno bitko ni bilo narejeno nič. Že tako se zatika pri privatizaciji državnih podjetij, s katero naj bi po načrtih zbrali več deset milijard evrov. Poleg tega Samarasova vlada v skladu s predvolilnimi obljubami načrtuje »odpravljanje krivic«. Tako naj bi preklicali nekaj odločitev o zmanjševanju pokojnin in krčenju pravic brezposelnih. Uradno bo grško izpolnjevanje nalog preverila trojka (ECB, evropska komisija IMF).

Kako Grčija krči izdatke?

Od njene ocene je odvisno, ali bodo Atene septembra dobile naslednji obrok pomoči v višini 31 milijard. Ugotoviti bo morala, ali grška vlada uresničuje obveznost o krčenju izdatkov v višini 11, 5 milijarde evrov v prihodnjih dveh letih. Vlada premiera Antonisa Samarasa, ki je kot opozicijski vodja zaviral reforme in varčevanje, si želi, da bi rok za uresničitev varčevalnih zavez premaknili za dve leti. To bi v praksi pomenilo, da bi potrebovali še več posojil, ki bi druge države lahko stale več deset milijard evrov.

Sporočila ključnih igralcev so nedvoumna: če Atene ne bodo izpolnila pogojev, ne bodo mogle dobiti pomoči. Če bi zaprla pipo še ECB, Grčija ne bi več imela denarja za plačevanje izdatkov, od odplačevanja dolgov do izplačevanja pokojnin. Tako bi bila lahko tlakovana pot v uvedbo drahme. V grški vladi so prepričani, da bosta naslednja dva meseca najbolj kritična in da je država v izrednem stanju. Samaras je ocenil, da je Grčiji v veliki depresiji kakor ZDA v tridesetih letih. V recesiji je že pet let, BDP naj bi se letos skrčil še za sedem odstotkov, spopadati se mora z orjaško brezposelnostjo.

Zmanjševanje učinka domin

V evropski komisiji nočejo govoriti o scenarijih, ki bi se utegnili uresničiti, ko bo ugotovljeno, da Atene ne izpolnjujejo pogojev za pomoč. Glasnik komisije je povedal, da Grčija mora ostati v evru .Omenjanje grškega izstopa so v ponedeljek označili za govorice, čeprav je nemški gospodarski minister Philipp Rösler konec tedna pomenljivo sporočil, da je grški izstop iz območja evra že pred časom izgubil svojo strašljivost. Skratka, nevarnosti učinka domin se je zmanjšala, območje evra ima več orodij za spopadanje z zaostrovanjem krize, jeseni bo začel delovati stalni rešilni mehanizem ESM.

Da bo poletje za reševalce evra vroče ni kriva le Grčija, marveč tudi Španija. Evropski borzni indeksi so v ponedeljek strmo padli. Kljub obljubljeni pomoči za španske banke, ki bi utegnila znašati do sto milijard evrov, je Madrid pod hudim pritiskom finančnih trgov. Zahtevani donosi za španske obveznice so se v ponedeljek gibali okoli rekordne vrednosti 7,5 odstotka, več španskim regijam grozi finančni zlom. Madrid sicer zavrača, da bi moral pod evropske rešilni dežnik po zgledu Grčije, Portugalske in Irske; po drugi strani si želi, da bi intervenirala ECB in akcijo nakupa njihovih obveznic ublažila pritisk trgov.