Tiskane izdaje
Haag - Tožilci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so danes od prizivnega senata zahtevali, da v obtožnico znova vključi točko o genocidu nad Bošnjaki in Hrvati v sedmih občinah v BiH.
Haaško sodišče je Karadžića junija lani sredi sojenja oprostilo obtožb v eni točki obtožnice in sicer, da je med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 načrtoval genocid v sedmih občinah - Bratunac, Foča, Ključ, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik. Ostal je obtožen za genocid v drugih točkah obtožnice, tudi nad okoli 8000 Bošnjaki v Srebrenici.
Sodišče je takrat ocenilo, da tožilstvo ni predstavilo dovolj dokazov, da bi te obtožbe lahko vzdržale na sodišču. Tožilstvo je danes v pritožbi temu nasprotovalo in vztrajalo, da so predstavili dovolj dokazov ne samo o težkih zločinih, ki so jih sile bosanskih Srbov izvedle v omenjenih občinah, ampak tudi o tem, da so bili posledica Karadžićeve »genocidne namere«.
Pri tem je navedlo primer taborišč v Omarski in Keretermu, kjer imajo dokaze, da so v okviru pregona bošnjaškega prebivalstva iz občine Prijedor trupla 5000 Bošnjakov vrgli v rudniški jašek, nato pa razmišljali, ali naj jih »sežgejo ali zmeljejo«. Rezultat tega je bil, da se je v občini po vojni delež bošnjaškega prebivalstva s predvojnih 42 odstotkov zmanjšal na odstotek.
Karadžićev pravni svetovalec Peter Robinson je to danes zavrnil in trdil, da je po podatkih izvedencev v vojni v BiH med vojno umrlo dva odstotka bošnjaškega prebivalstva in da torej genocidne namere ni bilo. Karadžić, ki se brani sam, mu je pri tem pritrdil.
Karadžića v desetih točkah obtožnica bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, tudi za skoraj štiriletno obleganje Sarajeva, v katerem je umrlo več kot 10.000 ljudi. Obtožen je tudi genocida nad okoli 8000 Bošnjaki v Srebrenici leta 1995.
Karadžića so leta 2008 po 13 letih na begu prijeli v Beogradu. Na haaškem sodišču so mu začeli soditi leta 2009.
Prihodnji teden naj bi na sojenju kot priča obrambe nastopil Jasuši Akaši, ki je bil odposlanec generalnega sekretarja ZN za Balkan od januarja 1994 do novembra 1995.
